Nagrajevanje v startupih: 'Ministrstvo opcije obuja od mrtvih'

Da bi izboljšali slovensko poslovno okolje, so na finančnem ministrstvu pripravili spremembe pri nagrajevanje delavcev z delnicami in opcijami. Prvo možnost bodo lahko izkoriščali v vseh slovenskih podjetjih, medtem ko je ugodnejša obravnava podeljevanja opcij možna samo v inovativnih zagonskih podjetjih. To je hladen tuš za marsikaterega podjetnika. 

V tem članku bomo podrobneje predstavili predlagane spremembe pri nagrajevanju delavcev z opcijami, v drugem pa smo podrobneje razčlenili spremembe pri nagrajevanju z delnicami ali deleži podjetja.

"Slovenija je po evropski raziskavi ESNA 2024 najslabše ocenjena država za startupe med vsemi državami EU," predstavi kontekst Sonja Šmuc, direktorica kadrovskega oddelka in strateških projektov pri trboveljskem Dewesoftu. Eden od razlogov je po njenem mnenju tudi to, da je opcijsko nagrajevanje, ki je tipično za inovativna zagonska podjetja, pri nas "noro obdavčeno". 

V gospodarstvu so si namreč predvsem želeli, da opcijsko nagrajevanje ne bi bilo opredeljeno kot boniteta. Kot izhaja iz dokumenta predlaganih sprememb členov, ki smo ga pridobili v uredništvu, pa njihovih želja na finančnem ministrstvu niso uslišali. 

Kakšni so pogoji, ki jih mora izpolnjevati podjetje?

Najprej poglejmo, kdaj je ugodnejšo obravnavo nagrajevanja z opcijami sploh mogoče izkoristiti. Prvi pogoj, iz predloga  ministrstva je, da je delodajalec v času podelitve delnic ali deležev oziroma podelitve opcijske pravice do nakupa vpisan v register inovativnih zagonskih podjetij. V registru je trenutno vpisanih 134 podjetij, vsa pa imajo sedež v Sloveniji. 

Drugi pogoj pa je, da delovno razmerje med delavcem in delodajalcem traja več kot eno leto, hkrati pa delavec v času prejema dohodka v obliki delnic ali deležev oziroma ob pridobitvi opcijske pravice do nakupa ni večinski družbenik. Večinski družbenik ima posredno ali neposredno najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotni delež v kapitalu gospodarske družbe.

Boniteta ostaja, predlagajo pa odlog davčne obveznosti

Osnovna ideja finančnega ministrstva pri predlaganih spremembah je premik obdavčitve opcij na čas prodaje opcije, kar je bil eden pogostejših razlogov, da se podjetja niso odločala za opcijsko nagrajevanje. "To opcije oživlja od mrtvih, kar je prava smer," meni Šmuc. 

Znesek bonitete se bo, ko je zapisano v dokumentu, ki so ga včeraj poslali v javno obravnavo, praviloma določal na podlagi primerljive tržne cene. "Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete. Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete, če ni z zakonom drugače določeno," piše. 

Davčna osnova je enaka vrednosti delnice ali deleža (bonitete) v času prejema delnice ali deleža, zmanjšani za:

‒ morebitna plačila delavca za pridobitev delnice ali deleža

‒ negativno razliko med vrednostjo delnice ali deleža v času nastanka obveznosti izračuna davčne obveznosti in vrednostjo delnice oziroma deleža v času prejema tega dohodka.

Poglejmo nekaj primerov, ki so jih navedli predlagatelji zakona: 

Primer 1: Delavec je v prvem letu brezplačno prejel delež v inovativnem zagonskem podjetju, katerega vrednost v času prejema v prvem letu je 5.000 evrov. Delavec prejeti delež proda v petem letu za 20.000 evrov.

Davčna osnova: 5.000 evrov.

Primer 2: Delavec je v prvem letu prejel delež v inovativnem zagonskem podjetju, katerega vrednost v času prejema v prvem letu je 5.000 evrov. Delavec je za pridobitev deleža plačal 1.500 evrov. Delavec prejeti delež proda v petem letu za 2.000 evrov.

Davčna osnova: 5.000 evrov – 1.500 evrov – (5.000 evrov – 2.000 evrov) = 5.000 evrov – 1.500 evrov – 3.000 evrov = 500 evrov.

Primer 3: Delavec je v prvem letu prejel delež v inovativnem zagonskem podjetju, katerega vrednost v času prejema v prvem letu je 5.000 evrov. Delavec je za pridobitev deleža plačal 1.500 evrov. Delavec prejeti delež proda v petem letu za 1.000 evrov.

Davčna osnova: 5.000 evrov – 1.500 evrov  – (5.000 evrov – 1.000 evrov) = 5.000 evrov – 1.500 evrov – 4.000 evrov = 0 evrov.

Ključna pomanjkljivost, ki so jo navedli v zagonskih podjetjih, je namreč likvidnost v prvih letih poslovanja. V trenutno obstoječi opcijski shemi tveganje, da bo sčasoma prišlo do zmanjšanja ali propada startupa, nosi imetnik oziroma prejemnik opcij.

Predlog po novem določa, da se ugotavljanje davčne obveznosti do dokončne odsvojitve deležev premakne za največ 10 let: ali do prenehanja oziroma preoblikovanja družbe ali pa do prenehanja zaposlitve – kar nastopi prej. "S tem se delavcem omogoči, da niso obremenjeni z davki in prispevki že v trenutku pridobitve deleža – torej ko prejmejo zgolj delež in nobenega denarja, iz katerega bi lahko plačali davke," pojasnjuje davčni strokovnjak pri CMS Ivan Kranjec. 

Če podjetje propade, je zaposleni, ki je uporabil to opcijo, v celoti oproščen plačila davkov in prispevkov. Če pa je vrednost deleža ob prodaji manjša od vrednosti ob pridobitvi, plača davek le na prispevke na manjšo vrednost ob prodaji. Tveganje znižanja vrednosti prevzame država. Če je podjetje uspešno, pa plača davke in prispevke na pridobitveno vrednost; razlika med prodajno in pridobitveno vrednostjo pa je klasično obdavčena kot kapitalski dobiček.

Čeprav je torej odlog plačila obveznosti ministrstvo zapisalo v predlogu sprememb, pa bodo opcije ostale obdavčene kot prihodek iz delovnega razmerja, in ne kot kapital. "Dokler bo tako, se ne bomo mogli primerjati z okolji, bolj naklonjenimi startupom, kritično ocenjuje Šmuc. 

Postopek uveljavitve opcije po korakih

Kakšen bo postopek, ko bodo izpolnjeni pogoji in bo prišlo do obdavčljivega dogodka, se pravi, da delavec proda deleže ali pa mu preneha zaposlitev?

Iz prvega paketa davčnih sprememb je po besedah Kranjca mogoče sklepati, da:

• mora o obdavčljivem dogodku delavec sam obvestiti delodajalca
• mora delodajalec izračunati vrednost bonitete (pri čemer upošteva tudi padec vrednosti delnice od podelitve do prodaje)
• mora delodajalec podati obračun prispevkov od bonitete in plačati 16,1-odstotne prispevke delodajalca
• na podlagi tega podatka Furs pripravi obračun akontacije dohodnine in prispevkov za delavca in mu: odmeri 22,1 odstotka prispevkov na vrednost bonitete, odmeri akontacijo dohodnine po fiksni 25-odstotni davčni stopnji brez upoštevanja olajšav
• se delavcu ob koncu leta v letno dohodninsko osnovo všteva le 20 odstotkov vrednosti bonitete
• se delavcu kapitalski dobiček (na podlagi napovedi, ki jo je dolžan vložiti do 28. februarja naslednjega koledarskega leta) obračuna po posebnih pravilih, torej da se upošteva tudi padec vrednosti delnice od podelitve do prodaje

Korak v pravo smer

Pri iskanju izboljšanja davčnega sistema so aktivno in konstruktivno sodelovali tudi v Slovenskem tehnološkem forumu. "Že zdaj lahko povemo, da predstavljena izhodišča, ki morda še ne predvidevajo dokončnih, najbolj optimalnih rešitev ali rešitev, ki jih pričakuje večina gospodarstva, kljub temu pomenijo korak ministrstva za finance v pravo smer," je dejala Barbara Krajnc, direktorica Slovenskega tehnološkega foruma.

Pri vseh pogovorih, ki so jih imeli z odločevalci, zlasti poudarjajo, da je treba vsako zakonsko spremembo pogledati tudi z vidika učinkov pri izvajanju v praksi. "Vse prevečkrat se nam zgodi, da je namen zapisanega zakonskega določila vsekakor dober, v praksi pa se izkaže, da ni tako ali da zapisano pušča preveč prostora za različna tolmačenja," opozarja Krajnc.

O konkretnih predlaganih rešitvah se bodo lahko vsebinsko opredelili, ko se bo začela javna obravnava sprememb in dopolnitev relevantnih davčnih zakonov. Tudi iz sekcije za startupe in scaleupe pri Gospodarski zbornici Slovenije so sporočili, da se do davčnih izhodišč ne bodo opredeljevali, dokler ne vidijo predlogov členov. Javna razprava bo potekala do 3. julija. Prvi paket je predstavljen na portalu eDemokracija. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar