Predlog: Davčne spremembe uperjene proti 'najbogatejšim' normirancem

Spremembe so zadnja leta stalnica za vse, ki opravljajo samostojno dejavnost kot normiranci. Golobova vlada je uresničila napovedi in znova posegla v sistem normiranstva, tudi tokrat pa je po mnenju davčnega svetovalca pri CMS Ivana Kranjca ukrep nepotreben in "le pesek v oči davkoplačevalcev". Glavna sprememba predstavljenega predloga na novinarski konferenci, ki še ni javno objavljen, je namreč znižanje zgornje meje prihodkov tako za polne kot popoldanske normirane espeje.

Gre za že tretjo spremembo v času Golobove vlade – najprej so spremenili lestvico za obdavčitev, nato obvezno trajanje zavarovanja, zdaj znova posegajo v višino priznanih prihodkov in odhodkov. Zbrali smo nekaj odzivov in pogledali, koga bodo predlagane spremembe najbolj bolele. Še enkrat pri tem izhajamo iz informacij, ki so bile predstavljene javnosti, uradnega predloga pa v javno obravnavo še niso poslali. 

Na začetku mandata je minister za finance Klemen Boštjančič dejal, da bo Golobova vlada sprejela ukrepe, da normiranost "ne bo več tako zelo zanimiva". Po pojasnilih ministrstva želijo odpraviti tveganja nelojalne konkurence klasičnim oblikam zaposlitve in izkrivljanje na trgu dela.

"Pogosto spreminjanje sistema normiranstva ogroža stabilnost ekonomskega okolja in uvaja nepredvidljivo okolje za zavezanca," meni Kranjec. Hkrati pa kritično dodaja, da ukrepi ne naslavljajo tveganja nelojalne konkurence klasičnim oblikam, saj bo poslovanje prek normiranega espeja tudi po predlaganih spremembah daleč ugodnejše od katere koli druge oblike dela.

Edina večja sprememba: Znižanje zgornje meje prihodkov

Pri fizičnih osebah s samostojno dejavnostjo obstajata dve obliki, razlikujeta pa se v tem, ali je bila v predhodnem letu vsaj ena oseba najmanj devet mesecev neprekinjeno zavarovana za polni delovni čas (razmejitve med polnim in popoldanskim espejem).

Na ministrstvu za finance predlagajo znižanje najvišje dovoljene meje prihodkov za obe vrsti espejev. Za polni espe bi se ta z zdajšnjih 100 tisoč evrov znižala na 60 tisoč evrov, za popoldanski espe pa s 50 na 30 tisoč evrov na letni ravni.

Normirani stroški bi bili za polne normirance do meje 60 tisoč evrov priznani v višini 80 odstotkov, pri čemer je trenutno ta meja pri 50 tisoč evrih. Pri popoldanskih epejih do 12.500 ostaja v višini 80 odstotkov, od 12.500 do 30 tisoč evrov pa v višini 40 odstotkov. Davčna stopnja v višini 20 odstotkov ostaja nespremenjena.

Koliko normirancev je preseglo mejo 60 tisoč evrov prihodkov

Več kot 60 odstotkov samostojnih podjetnikov je na zadnji dan lanskega leta davčno osnovo ugotavljalo na podlagi normiranih odhodkov, kažejo podatki Finančne uprave RS (Furs). Leta 2022 je bil delež normirancev 55-odstoten.

Lani je bilo skupno aktivnih več kot 92.200 normirancev, kar je več kot zadnji dan leta, saj se namreč odločijo, da podjetje odprejo sredi leta in ga zaprejo pred koncem leta. Normirani odhodki so smiselni za tiste podjetnike, ki imajo malo dejanskih stroškov.

Največ jih tako prihaja iz strokovnih, znanstvenih in informacijskih dejavnosti. Po podatkih Fursa jih je bilo lani dobrih 22 tisoč. Sledijo informacijske in komunikacijske dejavnosti, ki jih je opravljalo več kot 7.300 normirancev.

Spremembe, ki jih je napovedal Boštjančič, bodo v glavnem prizadele tiste, ki presegajo 60 tisoč evrov, če imajo polni espe, oziroma 30 tisoč evrov, če so popoldanci. Furs ločenih podatkov za polno zavarovane in popoldanske espeje ne zbira.

Število normirancev, ki imajo na leto več kot 60 tisoč evrov prihodkov, se je od leta 2019 do konca 2023 povečalo za 76 odstotkov, in sicer s 4.162 na 7.343. Vključno 60 tisoč evrov prihodkov je ob koncu leta 2023 doseglo 76.706 normirancev, kar je dobra tretjina več kot leta 2019.

Zdravniki, profesorji in informatiki?

Na koga z davčnimi spremembami Golob torej cilja? "Ukrep ne bo prizadel nikogar, ki začne popolnoma na novo opravljati dejavnost, saj se pri takšnih zavezancih praga za vstop sploh ne ugotavlja," poudarja Kranjec. Vplival bo po njegovih besedah bolj na osebe, ki že zdaj opravljajo dejavnost kot nenormiranci in bi radi vstopili v sistem normiranih stroškov. K temu dodajmo, da normirani espeji mejo lahko prestopajo, če v dveh zaporednih letih ne presežejo 300 tisoč evrov prihodkov skupaj. Ali se bo to po novem spremenilo, ni znano.

Iz predloga tudi ni jasno, ali se bo prag upošteval za zavezance, ki že imajo zaposleno eno osebo in bi radi postali normiranci. "Zanje je namreč trenutni prag za vstop 100 tisoč evrov. Če bo tudi zanje veljal prag 60 tisoč evrov, bo to bistveno poslabšanje zanje," meni Kranjec.

Da je med normiranci veliko tistih s področja turizma ali računalništva, priznava tudi odvetnik Primož Feguš. "V računalniški panogi se prejemajo večji dohodki, tovrstna oblika gospodarskega udejstvovanja pa poleg gospodarske svobode, ki jo prinaša, mnogim ljuba tudi zaradi določenih davčnih ugodnosti," meni Feguš.

Višja davčna obremenitev za normirance jim bo po besedah Feguša otežila poslovanje. "Dvomim pa, da se jih bo zaradi teh sprememb manj odločilo za delovanje v tovrstni obliki, saj je to še vedno ugodnejše od marsikatere druge alternative," meni Feguš.

Feguš Odvetniki

 

Feguš ob tem poudarja, da se ne bo naredilo nič na področju razbremenitve plač iz delovnega razmerja. "Tudi zaposleni z visokimi plačami bi bili rajši v delovnem razmerju, kot pa da opravljajo dejavnost v obliki samostojnega podjetnika," je prepričan.

Hkrati pa v zadnjem času opaža, da imajo številni samostojni podjetniki težave pri poslovanju, saj se jim še vedno pozna izpad dohodkov iz obdobja covida. "Zagotovo jim večje davčne obremenitve ne bodo pomagale pri rešitvi težav, temveč bi lahko za marsikoga pomenile tudi stečaj," opozarja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar