Ste prodali stanovanje ali avto? Ste zaslužili s kriptovalutami? Ste dobili večje nakazilo gotovine? Na hipotetičnih primerih smo preverili, kakšni postopki se sprožijo ob nakazilih večjih vsot denarja na bančni račun fizične osebe.
1. Prodal sem stanovanje za 200 tisoč evrov in prejel nakazilo na bančni račun.
Če posameznik prodaja stanovanje ali stanovanjsko hišo, kjer je imel stalno prebivališče, je to njegova last ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred prodajo, je zavezanec dolžan plačati davek na promet nepremičnin v višini dveh odstotkov, ne pa tudi dohodnine od dobička iz kapitala, pojasnjujejo na Finančni upravi (Furs).
Preberi še
Davke je po novem možno poravnati na več različnih načinov
Plačilo možno s karticami MasterCard, Visa, Maestro, Diners club in rešitvami mobilne telefonije mBills in VALÚ Monet.
27.03.2024
Davkarija razkriva, koliko davkov so leta 2023 plačali Slovenci
Štiri odstotke in pol zavezancev plača dvakrat več dohodnine kot večina zavezancev.
13.03.2024
V Sloveniji še vedno 75 tisoč neprijavljenih računov Revoluta?
Pri Fursu smo poizvedeli, ali še vedno prihaja do razkoraka med številom prijavljenih računov Revoluta in številom, ki ga beleži neobanka.
26.03.2024
Pet vročih vprašanj, ki ta hip najbolj mučijo kriptovlagatelje
S kakšnimi težavami se lahko sreča posameznik, ki si na račun nakaže veliko vsoto denarja?
11.03.2024
V nasprotnem primeru mora prodajalec plačati še dohodnino od dobička iz kapitala. Davčna osnova za odmero dohodnine od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo ob prodaji in vrednostjo ob pridobitvi. Davčna stopnja je 25 odstotkov, ki se na vsakih pet let lastništva nepremičnine zmanjšuje ‒ po petih letih je stopnja 20 odstotkov, po desetih letih 15, po 15 letih imetništva nepremičnine pa se ta davek ne plača, pojasnjujejo na Furs.
Davčni zavezanec mora vložiti napoved za odmero davka na promet nepremičnin in napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine v roku 15 dni od sklenitve pogodbe, ne glede na to, ali izpolnjuje pogoje za davčno oprostitev.
2. Prodal sem kriptovalute za 100 tisoč evrov in si denar nakazal na bančni račun.
Če gre za enkratno dejanje prodaje kriptovalut, nakazani dohodek na tekoči račun ni obdavčljiv, saj ne gre za doseganje dohodkov trgovanja z virtualnimi valutami v okviru opravljanja dejavnosti, pojasnjuje Furs.
Davkarija namreč zaslužek fizične osebe pri nakupu in prodaji kriptovalut davčno obravnava enako kot zaslužek pri nakupu in prodaji državnih valut, na primer ameriških dolarjev, če bi jim cena med nakupom in prodajo narasla.
Če posameznik opravlja dejavnost trgovanja s kriptovalutami kot podjetnik, pa mora plačati davek od dohodka po zakonu o dohodnini.
3. Iz neobanke N26 sem si na račun domače banke prenakazal 50 tisoč evrov.
"Če gre le za prenakazilo sredstev z enega bančnega računa na bančni račun domače banke, se tako prenakazilo ne šteje za dohodek, ki bi bil predmet obdavčitve," odgovarjajo na Fursu.
4. Prodal sem avto za 20 tisoč evrov in dobil nakazilo na bančni račun.
V tem primeru nakazani znesek ni predmet obdavčitve, če je avto prodala fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti prodaje avtomobilov, odgovarjajo na Fursu. Bo pa banka v tem primeru raziskala izvor denarja, kar podrobneje pišemo v nadaljevanju.
Kako bo ukrepala banka, ko posameznik dobi nakazilo več sto tisočakov?
Na Banki Slovenije odgovarjajo, da so postopki na bankah zaupne narave, saj bi javno razkrivanje lahko povečalo tveganje morebitnih zlorab, zato jih ne morejo komentirati.
"Na splošno pa velja, da so banke v sklopu svojega poslovanja dolžne spoštovati tudi določbe zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranje terorizma, ki jim med drugimi nalaga dolžnost skrbnega poznavanja strank in njihovega poslovanja. Če banka pri poslovanju svojih strank zazna sumljivo poslovanje, je dolžna to sporočiti uradu za preprečevanje pranja denarja."
Urad za preprečevanje pranja denarja transakcije samodejno ne bo preveril, je pred kratkim za Bloomberg Adria pojasnil Ivan Radulović, vodja sektorja za pravne zadeve in preventivo pri uradu za preprečevanje pranja denarja. Transakcijo mora zaznati in preveriti banka, ki nato poda prijavo uradu, če presodi, da gre za sumljivo transakcijo.
Banka pa mora uradu za preprečevanje pranja denarja poslati podatke o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 15 tisoč evrov.
Pri obravnavi neobičajnih transakcij mora banka preučiti ozadje in namen teh transakcij, vključno z izvorom premoženja in sredstev, in sicer v takšni meri, kot je glede na okoliščine to mogoče, pojasnjujejo pri Banki Slovenije. Banka mora pridobiti dodatne podatke in dokumente, pri čemer njihov dokončen nabor ni predpisan in ga podrobneje določi banka. "V določeni meri pa je zaradi nemožnosti predpisati vse podrobnosti vnaprej za vse možne situacije potrebna tudi subjektivna presoja banke, ki mora temeljiti na njeni strokovni usposobljenosti in izkušnjah," pravijo pri Banki Slovenije.
"Kot druge banke imamo tudi v NLB zakonsko dolžnost spremljati poslovanje strank in ob odstopanjih ali zaznanih neobičajnostih izvesti ustrezne ukrepe skladno z regulativo," so na kratko pojasnili pri NLB.
Ali na Fursu od banke samodejno dobijo podatek o nakazilih na račune posameznikov?
Da, v skladu z zakonom o davčnem postopku ponudniki plačilnih storitev pošljejo davčnemu organu tudi podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb in o prilivih teh oseb na teh računih zaradi pridobivanja podatkov, potrebnih za pobiranje davkov, odgovarja Furs.
Podatki o vseh prilivih se pošiljajo mesečno po posameznih valutah, predpisuje pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku. Podatki o odlivih z računa pa morajo banke poslati na posebno zahtevo davčnega organa.