Čeprav je davčna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb pri 19 odstotkih, pa je dejanska efektivna davčna stopnja, ki jo plačajo podjetja, nižja zaradi možnosti uveljavljanja davčnih olajšav. Ne glede na to bo v prihodnjih letih davčna stopnja višja, Golobova vlada je namreč splošno stopnjo davka od dohodka pravnih oseb od leta 2024 dalje z 19 dvignila na 22 odstotkov. Za največja podjetja prihaja še minimalen globalen davek, banke pa bodo morale poravnati tudi davek na bilančno vsoto.
Efektivna davčna stopnja je izračunana kot razmerje med dejansko obračunanim davkom od dohodkov pravnih oseb ter razliko med davčno priznanimi prihodki in odhodki. Po zadnjih podatkih Finančne uprave RS (Furs) je bila ta leta 2022 povprečno 15-odstotna – enako kot leto prej.
Najvišja efektivna davčna stopnja je bila zabeležena za dejavnost trgovine ter vzdrževanje in popravila motornih vozil, kjer je bila 17-odstotna. Sledili so zavezanci iz oskrbe z električno energijo, plinom in paro, in sicer je efektivna davčna stopnja dosegla 16,7 odstotka. Najnižja pa je bila pri zavezancih, ki so opravljali kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti oziroma gostinstvo. Pri obeh je bila za malenkost nad 13 odstotki.
Preberi še
Kapitalski dobički: Furs v 2023 zaradi krvavih borz pobral manj davkov
Zaradi znižanja davkov prejšnje vlade so se davčni prihodki iz kapitalskih dobičkov zmanjšali.
21.03.2024
Furs 'napihnil' število normirancev: Lani jih je bilo aktivnih več kot 92.200
Lani delež normirancev med vsemi podjetniki presegel 60 odstotkov.
15.03.2024
Ivan Simič o davčni reformi pri nas ter primerjava s Hrvaško in Srbijo
Predstavniki vlade s preveliko lahkoto govorijo, da bodo obdavčili premoženje, pravi Simič.
14.03.2024
NLB vlagatelje opozorila na višje davke
Pogledali smo tudi efektivne davčne stopnje za borzne prvokategornike. V letu 2022 je bila ta v povprečju višja kot leta 2021, izjema pa je NLB Skupina. V letu 2021 je bila efektivna davčna stopnja pri NLB zgolj 2,7 odstotka, v letu 2022 5,2 odstotka, medtem ko je v letu 2023 že pri 11 odstotkih.
Nekatere slovenske banke – med drugim tudi NLB – praviloma plačujejo nižje davke oziroma imajo nižjo efektivno davčno stopnjo, ker lahko uporabijo davčne izgube, ki so si jih nabrale v zadnjem desetletju.
V zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb je namreč navedeno, da lahko davčno izgubo, ki se opredeljuje kot presežek odhodkov nad prihodki, davčni zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih davčnih obdobjih, pri čemer se lahko davčna osnova zmanjša največ v višini 50 odstotkov davčne osnove davčnega obdobja.
V nerevidiranem poslovnem poročilu za leto 2023 pa je NLB opozorila delničarje na višje davčne stopnje v prihodnjih letih. "Zaradi znatno zvišanih pričakovanj glede dobička za obdobje naslednjih petih let (od 2024 dalje) in višje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb je banka povečala pripoznani del terjatev za odloženi davek za 61,9 milijona evrov," so zapisali.
Od tega je 48,4 milijona evrov pripoznanih prihodkov zaradi projekcij dobička in 13,5 milijona evrov zaradi dviga davčne stopnje. Nepripoznane terjatve za odloženi davek obsegajo 127,7 milijona evrov. NLB bo morala poravnati tudi davek na bilančno vsoto v višini 0,2 odstotka.
Med borznimi prvokategorniki izstopa tudi Petrol z negativno efektivno davčno obremenitvijo. V letu 2022 je namreč trgovec z energenti posloval z izgubo v višini 2,6 milijona evrov. Takšni primeri so običajno začasni in odvisni od okoliščin podjetja ter davčne zakonodaje v državi, v kateri posluje.
Prihaja minimalni globalni davek
Zakon o minimalnem davku (ZMD) je v slovenski davčnopravni sistem uvedel minimalni davek. Namen minimalnega davka je zagotoviti globalno minimalno obdavčitev dobička velikih mednarodnih in domačih skupin s 15-odstotno dejansko davčno stopnjo (minimalna davčna stopnja).
Pravila povrhnjega davka, uvedena z ZMD, so zasnovana tako, da sovpadajo s pravili OECD in evropske direktive. Minimalen davek bodo morale poravnati velike mednarodne in domače skupine podjetij, katerih letni prihodki, o katerih se poroča v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta, v vsaj dveh od štirih poslovnih let obsegajo 750 milijonov evrov ali več. ZMD tudi posebej določa subjekte, ki so izključeni iz sistema minimalnega davka.
Minimalni davek je sestavljen iz povrhnjega davka in domačega povrhnjega davka in gre za ločen sistem od davka od dohodkov pravnih oseb, s kompleksnimi pravili za določanje osnove (kvalificiranega dohodka in presežnega dobička) in dejanske davčne stopnje.