Pet vročih vprašanj, ki ta hip najbolj mučijo kriptovlagatelje

Vrednosti bitcoina, ethra in drugih manjših kriptovalut so v zadnjih mesecih v močnem vzponu. S tem se povečujejo dobički lastnikov teh vrst premoženja, vsaj navidezni, dokler lastniki kriptopremoženja ne prodajo in s tem unovčijo dobičke.

Poiskali smo odgovore na nekatera vprašanja, ki so si jih v teh dneh zastavili številni lastniki kriptovalut. 

1. Prodal sem bitcoine in pri tem zaslužil 100 tisoč evrov. Ali bom moral plačati davek?

Od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem virtualnih valut, vključno s kriptografskimi žetoni, se dohodnine v Sloveniji ne plača. Finančna uprava (Furs) namreč zaslužek fizične osebe pri nakupu in prodaji kriptovalut davčno obravnava enako kot zaslužek pri nakupu in prodaji državnih valut, na primer ameriških dolarjev, če bi jim cena med nakupom in prodajo narasla. 

A pod pogojem, da fizična oseba ne dosega tovrstnih dohodkov z opravljanjem dejavnosti, navaja Furs. Ključno je, ali gre za pridobitno dejavnost, kar urad presoja od primera do primera. 

Fizična oseba, ki dosega dohodek trgovanja z virtualnimi valutami v okviru opravljanja dejavnosti, se davčna osnova od dohodka ugotavlja bodisi z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov bodisi z upoštevanjem normiranih odhodkov, navaja Furs.

"Za določitev podjetniške dejavnosti je tako odločilno, da se opravlja trajno (in ne priložnostno), da se opravlja na trgu oziroma za trg ter da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo v nadaljevanju tudi samostojno opravlja ter pri tem uporabi iste metode, sredstva in postopke, kot bi jih uporabil podjetnik. Pomemben je torej način, na katerega se dejavnost opravlja," piše v dokumentu Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami, ki ga je na spletni strani objavil Furs.

2. Ali bom imel pri nakazilu 100 tisoč evrov s kriptoborze na osebni bančni račun težave z uradom za preprečevanje pranja denarja?

Urad sam po sebi ne bo kontaktiral fizične osebe, je v pogovoru za Bloomberg Adria pojasnil Ivan Radulović, vodja sektorja za pravne zadeve in preventivo pri uradu za preprečevanje pranja denarja. Transakcijo mora zaznati in preveriti banka, ki nato poda prijavo uradu, če presodi, da gre za sumljivo transakcijo.

Banke imajo mehanizme, s katerimi zaznajo odstopanja pri poslovanju s posamezno stranko in morajo preveriti izvor denarja, pravi Ivan Radulović. To lahko naredijo tako, da stranko pozovejo k predložitvi dokazov, lahko pa primer preverijo brez sodelovanja stranke. Če s pojasnili niso zadovoljne ali dokumenti kažejo na sumljivo transakcijo, primer predajo uradu, je povedal Radulović.

Urad nato prevzame primer in samostojno prek partnerskih institucij preveri zadevo. Če je sum potrjen, primer preda policiji. Če je vse v redu, se primer zaključi, pojasnjuje Radulović.

Prav tako ni določenega zneska, nad katerim mora banka preveriti transakcijo, to je njena presoja glede na siceršnje poslovanje stranke. Zakon določa le, da morajo banke uradu prijaviti vse gotovinske transakcije nad 15 tisoč evrov, ne glede na njihovo naravo in izvor ter transakcije s tveganimi državami.

3. Z rudarjenjem kriptovalut sem v enem letu zaslužil deset tisoč evrov. Ali moram od dohodka plačati davek?

Da, treba je plačati davek, višina pa je odvisna od tega, ali se je oseba rudarjenje opravljala kot dejavnost ali ne, pojasnjuje Furs.

Če je posameznik rudaril z računalnikom, ki ga uporablja tudi za osebne potrebe in ga je kupil sam ter ni vlagal sredstev v opremo in pridobivanje informacij, znanj in tehnologij ter je rudarjenje izvajal sama, in ne v organizacijski strukturi, se dohodek obdavči kot drugi dohodek po zakonu o dohodnini. 

Akontacija dohodnine se izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove. Stroški električne energije, nakupa opreme, izobraževanja in drugi stroški se ne upoštevajo pri znižanju davčne osnove, navaja Furs.

Če pa fizična oseba rudari stalno in samostojno čez celo leto, tej dejavnosti nameni veliko svojega časa, za ta namen kupi opremo in vlaga v izobraževanje, pa Furs presodi, da gre za pridobitno dejavnost. Pri tem se davek določi z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali z upoštevanjem normiranih odhodkov.

4. Zaslužil sem s tako imenovanim stakingom ethra (zastava kriptovalute za določeno časovno obdobje). Ali moram plačati davek?

Na to vprašanje v svojih pojasnilih Furs sicer natančno ne odgovarja, glede na objavljena pojasnila pa je razbrati, da je davek treba plačati, saj gre za dohodek, ustvarjen s prejemom kriptovalute v zameno za hrambo določene virtualne valute. Višina dohodka v evrih se določi, upoštevaje vrednost virtualne valute v evrih v času, ko je ta prejeta.

Višina davka je spet odvisna od tega, ali gre za opravljanje dejavnosti ali ne. Če posameznik prihodka ne ustvarja v okviru dejavnosti, se ta šteje za drugi dohodek, od katerega je treba izračunati in plačati dohodnino po stopnji 25 odstotkov. Če zavezanec prejme enoto virtualne valute v okviru opravljanja dejavnosti, vrednost tako prejete virtualne valute povečuje davčno osnovo dohodnine od dohodka iz dejavnosti oziroma davka od dohodkov pravnih oseb, še navaja Furs.

Iz Furs so naknadno odgovorili, da se dohodki oziroma nagrade, dosežene na podlagi stakinga štejejo v skladu z zakonom o dohodnini za drug dohodek po 105. členu zakona, v kolikor ne gre za dohodek, dosežen v okviru opravljanja dejavnosti. Dohodek je dosežen, ko je nagrada prejeta v virtualni valuti, in ne takrat, ko si davčni zavezanec sredstva nakaže na račun v fiat valuti pri kateri od finančnih institucij ali pri ponudniku plačilnih storitev, so še pojasnili pri finančni upravi.

5. Dohodek s kriptovalutami je ustvarila mladoletna oseba. Ali mora prav tako plačati davek?

Da. "V povezavi s primeri rudarjenja oziroma potrjevanja transakcij kot tudi v primeru trgovanja z virtualnimi valutami za opredelitev narave dohodka ni relevantna starost posameznika, saj se dohodek za namene obdavčitve obravnava po vsebini in ne glede na lastnosti ekonomskega nosilca. Prav tako ni relevantno, na kakšen način je posameznik prišel do lastništva računalnika oziroma s kakšnim namenom je bil nabavljen računalnik, s katerim se rudari, pomemben je namen, za katerega se uporablja," so zapisali pri Fursu.

Dopolnjeno s pojasnilom Furs glede obdavčitve stakinga v predzadnjem odstavku.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar