Morda najbolj zanemarjen vidik prehoda na električno mobilnost je, da se ljudem ponudi rešitve, ki jih tudi želijo. Da se jim ne vsiljuje tehnologija, s katero morajo spreminjati vedenje in navade. Nekateri bodo spremembe hitro sprejeli, drugi jih morda ne bodo želeli. Zakaj bi moral spremeniti svoje vedenje? Zaradi podnebnih sprememb? Naj se drugi spremenijo. To so najbolj očitna vprašanja, s katerimi se sooča nekdo, ki doma ne more polniti električnega avtomobila.
Če želimo, da do energetskega prehoda pride, je treba v spremembe vedenja prepričati vse. Najlažje je ljudem ponuditi izbiro, so prepričani v BMW. Električni avtomobili so v prihodnosti že zacementirani. Na veto nekaterih držav so v zadnjem hipu dodali še izjemo za sintetična goriva. ''Ključni del energetskega prehoda je vodik,'' nam je na okrogli mizi ob predstavitvi tehnologije povedal Jürgen Guldner, vodje tehnologije gorivnih celic pri BMW.
Vodik kot hranilnik energije
Dodaja, da brez vodika ne bo energetskega prehoda. Električno energijo je dolgoročno skoraj nemogoče skladiščiti. To ste najbrž izkusili že sami pri mobilnem telefonu. Tudi če ga teden dni ne bi upodabljali, bi baterija izgubila energijo. Zato tudi ni mogoče shraniti sočne energije, ki jo poleti proizvedejo solarne celice, in jo porabiti pozimi. Potrebujemo drugačen način shranjevanja energije, in prav tu je priložnost za vodik, meni Guldner.
Preberi še
Električni futurist, ki se napolni v le štirih minutah
Vozila na vodik trkajo na vrata. Glasovi o vodiku so se v zadnjem času okrepili in so morda glasnejši kot kadar koli prej.
10.10.2023
Začetek projekta vodikove doline – prinesel naj bi tudi nova delovna mesta
Projekt Severnojadranske vodikove doline, v katerem sodelujejo Slovenija, Hrvaška in italijanska dežela Furlanija-Julijska krajina, bo trajal šest let.
26.09.2023
Gatalo, ReCatalyst: 'Ujeti želimo val naložb v vodik'
Pred nekaj leti je iz projekta na Kemijskem inštitutu nastal startup ReCatalyst, ki je doslej zbral tri milijone evrov zagonskih sredstev.
20.10.2023
Prenos električne energije na dolge razdalje je težaven, saj zahteva gradnjo novih daljnovodov, ki so lahko politično občutljiva tema. Vsi so za prenos energije, nihče pa ne bi rad imel daljnovodov.
Bloomberg Adria
Guldner tu omenja nemški primer. Ker so največji porabniki energije na jugu države, največji vetrni parki elektrarn pa na severu, morajo zgraditi zmogljive daljnovode. ''Deset let smo potrebovali za diskusijo, deset let za načrtovanje in zdaj še deset let za gradnjo dveh. V resnici pa jih potrebujemo deset. Vodik pa lahko za transport uporabi že obstoječo infrastrukturo.'' Cenovno ugoden uvoz energije z območij oziroma regij, kjer je proizvodnja zelo učinkovita, je mogoč le z vodikom, poudarja.
''Nadgradnja plinovodov, da sprejmejo vodik, je stroškovno veliko bolj učinkovita kot gradnja novih daljnovodov.'' Določeni obrati v industrijah, kot so jeklarska industrija, toplotna industrija, cementna in na primer lakirnice, pa za dekarbonizacijo ne morejo uporabiti elektrike, temveč potrebujejo plin, kot je vodik.
Zakaj je vodik ključen?
Dve infrastrukturi (električna in vodikova) sta cenejši od ene same, kažejo ugotovitve nemškega raziskovalnega inštituta Jülich in McKinseyja. Primerjali so, koliko bi stal prehod na zgolj baterijska vozila v primerjavi s kombinacijo z vodikom. V scenariju manjših naložb v vodik se skupni stroški znižajo za petino. Če bi več vložili v infrastrukturo vodika, so prihranki še večji, okoli 34 odstotkov.
Glavna ugotovitev je, da je električno polnjenje zelo poceni, če ljudje polnijo doma. Vendar če živite v bloku, v večjih parkirnih zgradbah, pa so vse pogostejše zgodbe ljudi, ki možnosti polnjenja nimajo. Tudi če so se stanovalci združili in poskušali omogočiti polnjenje na parkirnih mestih, pogosto to ni mogoče. Priključek zgradbe ni dovolj zmogljiv. Treba bi bilo razkopati cesto, položiti nov kabel, ob tem pa nadgraditi tudi transformator, ki leži tri ulice stran. ''To pomeni, da več električnega polnjenja ko ga potrebuješ, bolj draga postaja njegova gradnja.'' Zato so stroški infrastrukture v scenariju zgolj električnih baterijskih avtomobilov najvišji.
Z modro barvo so na grafu označeni stroški infrastrukture vodika. ''Potrebna je začetna investicija, da bi imeli neko uporabno infrastrukturo. Imeti moramo izhodišče. Potem je krivulja stroškov linearna, ker vsaka postaja stane enako. Pričakujemo, da bodo kasneje postale malce cenejše zaradi razvoja tehnologije in ekonomije obsega.'' Na podlagi nemške študije je Evropska komisija sprejela pravila, ki se ob gradnji električnih polnilnic nanašajo tudi na infrastrukturo vodika. Polnilne postaje vodika bodo morale biti do leta 2031 nameščene vsakih 200 kilometrov v jedrnem avtocestnem omrežju. Države bodo morale do leta 2025 pripraviti načrt implementacije infrastrukture vodika. ''Glavna ugotovitev je, da se stroški infrastrukture nižajo, če v infrastrukturno dodate vodik.''
BMW
Kaj pa izgube
Vozila s pogonom na vodik niso tako učinkovita kot baterijska. Pri proizvodnji vodika, transportu in nato znova pri pretvorbi vodika v energijo v vozilu prihaja do večjih izgub kot pri baterijskih električnih avtomobilih. Kljub temu se bo vodik izplačal. Pri McKinseyju so izračunali, da solarna celica z močjo enega kilovata, nameščena v Nemčiji, omogoča dovolj energije za 6.100 kilometrov vožnje. Če bi uvažali vodik iz Bližnjega vzhoda ali Španije, kjer ista solarna celica proizvede skoraj dvainpolkrat več energije, bi kljub večjim izgubam ta vodik omogočil 5.900 kilometrov vožnje.
V tem primeru so stroški in izvedljivost pomembnejši od učinkovitosti. Na koncu je razdalja, ki jo je mogoče prevoziti, primerljiva. Vodik pa bo ključen pri uvozu energije iz drugih držav. ''Potrebovali bomo solarne celice na čim več strehah po Evropi. Energijo pa moramo tudi uvažati. In ko uvažate energijo kot vodik, potem je bolj smiselno, da ga uporabite neposredno v avtomobilu, namesto da iz njega proizvajate elektriko in jo nato napajate v omrežje ter nato polnite električni avtomobil,'' še pravi Guldner. Poudarja, da je treba gledati celotno sliko energetskega sistema.
Vodik bo pocenil prehod na e-mobilnost
Glavne ugotovitve so, da je treba uporabiti vse razpoložljive tehnologije, saj izbira in pravilna uporaba tehnologije pospešita prehod. Ob tem je kombiniranje tehnologij tudi cenejše. Pomemben je celoten poslovni model: od pridobivanja surovin, izdelave sestavnih delov, izdelave vozil, uporabe in na koncu tudi reciklaže. ''Če želite razogljičiti podjetje, morate pogledati tudi celoten življenjski cikel izdelka. Še posebej pomembno je recikliranje, ker se recikliranje običajno zgodi po 15, 20 ali 25 letih uporabe,'' dodaja Guldner.
.webp){kind=icon}
