Furs: Vsak izdelek na carini z imenom Akrapovič je sumljiv

Nezakonita trgovina s ponarejenim blagom je velik izziv v svetovnem gospodarstvu, ki temelji na inovacijah. Ima negativen vpliv na prodajo in dobiček prizadetih podjetij ter škodljive učinke na gospodarstvo, javno zdravje in varnost. Finančna uprava RS (Furs) je pred dnevi pokazala primere ponarejenih izdelkov, ki jih zasežejo med carinskim nadzorom. Med temi je bil tudi zaključek izpušne cevi z dušilcem z oznako Akrapovič.

Kako se spopadajo s ponaredki, smo povprašali podjetje Akrapovič. Kakšno škodo jim povzroča industrija ponaredkov in od kod prihaja največ "fake" izdelkov?

Furs

 

Furs opravlja nadzor nad blagom, ki prihaja v Slovenijo iz tretjih držav. Če carinski organ pri pregledu blaga sumi, da blago krši določeno pravico intelektualne lastnine, kot je blagovna znamka, lahko tako blago zadrži ter o tem obvesti uvoznika in imetnika pravic. Na Furs smo povprašali, koliko takšnih izdelkov zasežejo.

Ponaredki največkrat iz Kitajske

''Ponaredki pomenijo težavo, zlasti ker uporabnikom ne zagotavljajo varnosti, vzdržljivosti, dodane vrednosti in uporabniške izkušnje, ki veljajo za originalne izdelke znamke Akrapovič,'' so zapisali pri Akrapoviču. ''Velikokrat gre za ponaredke, ki posnemajo obliko in zlorabljajo logotip blagovne znamke. Večinoma so izdelani v Aziji, največkrat pa prihajajo iz Kitajske.'' Ponaredke smo brez večjih težav našli le z nekaj kliki. Na Kitajskem spletnem portalu Alibaba smo našli zaključke izpušnih cevi z znano slovensko blagovno znamko. Izdelke prodaja kitajsko podjetje Longkou Xinyu Auto Parts.

Alibaba

 

Na vprašanje, kako pogosto so žrtev ponaredkov, v Akrapoviču niso mogli odgovoriti. Pohvalili pa so sodelovanje s carinsko službo, ki jih o ponaredkih obvešča in jih uspešno identificira. Podatke o zaseženih ponaredkih uporabljajo za interne namene. ''Za carinsko službo na ravni Evropske unije (EU) smo pripravili izobraževalno brošuro o prepoznavanju ponaredkov. Nekateri so res zelo slabi in je mogoče zelo hitro ugotoviti, da ne gre za prave izdelke podjetja Akrapovič. Ko ponaredke zaznamo, zadevo predamo tudi pravni službi.''

Pri Akrapoviču potrošnike pozivajo, naj izvirnost produkta preverijo pri njihovi prodajni mreži. ''Sami v razvoj in izdelavo izpušnih sistemov vlagamo veliko truda, veliko je testiranj, da so izdelki varni za uporabo, vzdržljivi in da prinesejo dodano vrednost. Tega za ponaredke ne moremo trditi.'' Pojasnjujejo tudi, da izdelek ni ponaredek le, ko gre za neupravičeno uporabo blagovne znamke, temveč tudi pri kopiranju njegove oblike. ''Zato smo veliko število oblik izdelkov zaščitili kot registrirane modele, pri katerih se kot ponaredek šteje tudi kopiranje oblike modela.''

Vsak izdelek na carini z imenom Akrapovič je sumljiv

Koliko izdelkov "Akrapoviča" zasežejo na Fursu, konkretno ne razkrivajo. ''Vsak mesec je kakšna pošiljka, ki je zadržana zaradi kršitev pravic intelektualne lastnine. V primeru Akrapoviča gre večinoma za ponaredke, ki jih je lahko prepoznati,'' pojasnjuje Furs. ''V primeru izdelkov, označenih z znakom Akrapovič, Finančna uprava RS ne ugotavlja kakovosti. Delavcem Finančne uprave RS je znano, da celotna proizvodnja poteka v Sloveniji. To pomeni, da je pri vsakem izdelku, ki prihaja iz tretjih držav, že podan sum, da so kršene pravice intelektualne lastnine, in s tem izpolnjen pogoj, da se blago zadrži.''

Kaj se zgodi z zaseženimi ponaredki?

O začasnem zadržanju pošiljke sta obveščena nosilec pravic intelektualne lastnine in prejemnik blaga. Nato je postopek odvisen od slednjega. ''Če se prejemnik blaga strinja, se blago uniči pod carinskim nadzorom. Če pa prejemnik blaga nasprotuje uničenju, mora nosilec pravice intelektualne lastnine pred sodiščem dokazati, da je bila njegova pravica kršena.'' Finančna uprava lahko poda kazensko ovadbo, o začetku kazenskega postopka pa odloča pristojni državni tožilec, pojasnjujejo. Do preganjanja ponaredkov v Sloveniji še ni prišlo. ''Slovenija do sedaj ni bila zaznana kot država, kjer se proizvaja ponaredke, zato za proizvajalca posebno kaznivo dejanje ni predvideno.''

Industrija težka več kot 500 milijard

Svetovna industrija ponaredkov je velik posel, katerega vrednost v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ocenjujejo na več kot 500 milijard dolarjev na leto. Leta 2016 je trgovina s ponaredki predstavljala 3,3 odstotka svetovne trgovine, izhaja iz poročila OECD in evropskega urada za intelektualno lastnino. Leta 2016 so vrednost uvoženega ponarejenega blaga po svetu ocenili na 509 milijard dolarjev. Leta 2013 je znašala 462 milijard dolarjev oziroma 2,5 odstotka svetovne trgovine.

V EU je trgovina s ponarejenimi izdelki v letu 2016 predstavljala 6,8 odstotka uvoza iz držav nečlanic, leta 2013 je bil delež petodstoten. Te številke ne vključujejo doma proizvedenega in porabljenega ponarejenega blaga, ki se distribuira prek interneta. Najpogosteje so žrtve industrije ponaredkov obutev, oblačila, izdelki iz usnja, elektronska oprema in ure. 58,5 odstotka ponaredkov, s katerimi se je leta 2016 trgovalo po svetu, je bilo prodanih potrošnikom, ki so vedeli, da kupujejo ponarejene izdelke, preostali so ponaredke kupili nehote, ugotavljajo v poročilu.

Največ ponarejenega blaga – 57 odstotkov – je bilo med letoma 2014 in 2016 na carini zaseženega v poštnih pošiljkah. Največji delež – 56 odstotkov – vrednosti ponarejenega blaga prispe po morju. Po vrednosti gre v največjem deležu za pošiljke, manjše od desetih enot.

Medtem ko so skoraj vsa gospodarstva lahko izvor ponaredkov, nekatere države izvora prevladujejo. Rezultati kažejo, da je pet gospodarstev, in sicer Kitajska, Hongkong, Indija, Združeni arabski emirati (ZAE) in Singapur, leta 2016 skupaj izvozilo skoraj 73 odstotkov ponarejenega blaga, s katerim se trguje po vsem svetu. Večina – več kot 80 odstotkov – ponarejenega blaga, odkritega pri carinskih pregledih, izvira iz Kitajske in Hongkonga. Druge glavne izvorne točke so ZAE, Turčija, Singapur, Tajska in Indija.

Leta 2016 so bile zaradi ponarejanja najbolj oškodovane zaradi ponarejanja Združene države Amerike (ZDA), katerih blagovne znamke ali patenti so zadevali 24 odstotki zaseženih ponarejenih izdelkov, sledile so Francija s 17 odstotki, Italija (15 odstotkov), Švica (11 odstotkov) in Nemčija (devet odstotkov).

Trgovina s ponarejenim blagom, ki krši blagovne znamke in avtorske pravice, ustvarja dobičke za organizirane kriminalne združbe. Ponarejanje izdelkov, kot so medicinski izdelki, avtomobilski deli, igrače, hrana in kozmetika ter električni izdelki, predstavljajo zdravstveno in varnostno tveganje.