Psihologinja Videčnik: '10-odstotni popusti delujejo ponižujoče in smešno'

Danes obeležujemo črni petek, svetovni praznik potrošništva. Črni petek, ki izvira iz Združenih držav Amerike, za svojega pa so ga vzeli trgovci po svetu, simbolizira začetek predbožične nakupovalne mrzlice. Kot valentinovo in noč čarovnic je tudi črni petek s svojimi nizkimi cenami in norimi razprodajami kaj hitro zasedel mesto v kolektivni zavesti Slovencev.

"Omejiti moramo svojo izpostavljenost oglasom in obiskovanje trgovskih centrov," je opozorila psihologinja Mateja Videčnik. S strokovnjakinjo smo se pogovarjali o fenomenu črnega petka, kako v času predbožične nakupovalne mrzlice 'ohranimo mirno kri' in kaj lahko v tem času storimo za naše duševno zdravje.

Fenomen črnega petka je v Slovenijo prišel s tujine in bil del novih 'praznikov', ki smo jih sprejeli po razpadu socializma. Kako smo Slovenci sprejeli potrošne praznike kot je črni petek, ob upoštevanju pomanjkanja potrošniške nagnjenosti v prejšnjem sistemu?

Slovenci smo zelo hitro 'posvojili' vse ameriške pogruntavščine, kot so valentinovo, noč čarovnic in črni petek. Ti 'prazniki' so za nas predstavljali simbol novega, zahodnega in odprtega ekonomskega sistema. S tem smo posvojili globalne trende, postali del 'sveta' oziroma se povezali z Zahodom. Ponudb raznoraznih izdelkov na te praznike je v trgovinah veliko, kar pomeni, da jih kupci iščejo in tudi kupijo. Če jih ne bi izbirali, bi jih trgovine umaknile iz svoje ponudbe. Ob tem so se spremenile naše vrednote, ki so se pomaknile k bolj individualističnim in postale pogojene z družbenim statusom.

Ideja črnega petka se je v Sloveniji popolnoma izrodila. Dan izjemnih popustov je pred leti postal teden popustov, letos pa vidimo, da je celoten november postal napolnjen z oglaševalskimi vsebinami o popustih. Prav tako pa popusti niso tako izjemni, kot so bili prvotno zamišljeni. Ponudniki tako oglašujejo črni petek tudi ob samo 10-odstotnem znižanju cen, kar lahko deluje celo ponižujoče in smešno.

Črni petek začenja sezono počitniških nakupovanj. Ali smo ob vseh potrošniških dražljajih, ki prihajajo v obliki oglasov lahko hitro preobremenjeni?

Črni petek oziroma že celoten november predstavlja uvod v praznično nakupovanje. Preplavljeni smo z oglasi iz vseh različnih kanalov: oglasi nam skačejo v vidno polje iz ekranov, naši poštni nabiralniki se šibijo od reklamnih letakov trgovcev, ob cestah nam pogledi uhajajo k obcestnim plakatom, vsaka izložba je polepljena z napisi o popustih, tukaj so še dolgi oglaševalski bloki na televiziji in radiu.

Oglasom se danes res težko izognemo. Ljudje lahko zaradi tega čutijo dodatne pritiske, obremenjenost in stres, saj na podzavedni ravni prejemajo sporočila, kot so 'Kupi!', 'Ne zamudi dobre priložnosti!', 'Samo še danes!' in 'Le še nekaj kosov!'. Ustvarjajo se pritiski, kaj vse bi morali, česa vsega ne smemo izpustiti, kaj vse bi lahko imeli in da je potrebno pohiteti ter si to zagotoviti. Vsa ta preobremenjenost otežuje racionalno odločanje, možgani so od preobilice informacij in dražljajev utrujeni ter bežijo v avtomatiko in impulzivnost, lahko celo vodi v občutke nemoči.

Depositphotos

 

Kako lahko 'ohranimo mirno kri' pri prazničnem nakupovanju, medtem ko nas okolica neprestano nagovarja k nakupovanju in opozarja, da bomo zamudili toliko ponujenih priložnosti?

Ključno priporočilo za praznični nakupovalni čas je, da v svoj vsakdan vnesemo čim več miru, pomirjanja in sproščanja. Tako bomo pomirili svoj živčni sistem, ki bo lažje kljuboval impulznim željam ter zunanjim pritiskom potrošništva in nakupovanja. Dober nasvet je tudi zavestna izdelava načrta, kaj in koliko bomo nakupovali ter kje. Pomembna je naša zmožnost samokontrole, da se tega načrta držimo. Omejimo svojo izpostavljenost oglasom in obiskovanje trgovskih centrov.

V svoj nakupni proces lahko vključimo tudi čuječnost. Bodimo pozorni na svoja čustva med nakupovanjem. Če opazimo, da se počutimo pod stresom ali pod pritiskom, si zastavimo vprašanje: 'Ali to res potrebujemo?'

Kakšne psihološke taktike v času prazničnih nakupovanj ubirajo oglaševalci in trgovci? Na katere bi opozorili in kakšen učinek imajo na ljudi oziroma potrošnike?

Oglaševalci in trgovci v času prazničnih nakupovanj uporabljajo vrsto psiholoških taktik, ki so zasnovane tako, da vzbudijo čustveno reakcijo, ustvarijo občutek nujnosti ali zmanjšajo sposobnost kritičnega razmišljanja pri potrošnikih. Te taktike imajo močan vpliv na nakupne odločitve, saj ciljajo na osnovne psihološke mehanizme. V nas vzbujajo občutke nujnosti, ekskluzivnosti, vplivajo na naša čustva, izdelke povezujejo s čustveno nabitimi vsebinami, kot so družinska sreča, praznična toplina in medsebojno razumevanj. Trgovine so odete v toplo svetlobo, ki spodbuja obisk, v zraku je čutiti praznične vonjave, ki zbudijo prijetne spomine, iz zvočnikov se sliši božična glasba, ki ustavlja naš korak in nas dalj časa zadrži med prodajnimi policami.

Ali je tako imenovan strah pred zamujenim (FOMO) prisoten tudi pri prazničnih nakupih?

Učinek FOMO lahko opazimo tudi pri prazničnih nakupih. Kupec hitro dobi občutek, da nekaj zamuja, kadar vidi množico ljudi, ki nekaj nakupuje. Evolucija nas je opremila z visokim občutkom pripadnosti, želimo pripadati skupini, in kadar ta nakupuje, hitro zapademo v občutke, da moramo nakupovati tudi sami. Na enak princip delujejo tudi oznake 'le še 3 kosi' ali 'ponudba velja le do polnoči'.

Kaj svetujete ljudem v času črnega petka in prazničnih nakupovanj z vidika duševnega zdravja?

V tem času je pomembno, da znamo postaviti meje, tako sebi kot trgovcem in da zmoremo zavrniti ponudbe. Določiti si moramo proračun za nakupe in se ga držati, saj preveliki izdatki hitro povzročijo stres in občutke krivde. Določiti si je potrebno časovne meje, in sicer koliko časa bomo pregledovali ponudbo ali posvetili nakupom. Morda potrebujemo tudi čustvene meje, torej ali res moramo vsem ustreči z darilom. Postati moramo selektivni in ne smemo dovoliti, da nas oglasi preplavijo. Izogibajmo se e-poštnim promocijam, oglasom na družbenih omrežjih in nepotrebnemu brskanju po trgovinah.

Zimski meseci so čas počasnosti in introspekcije. Preglejmo svoje vrednote, cilje ter namere in hitro bomo spoznali, da nakupi niso naša prioriteta. Vprašajmo se, kaj je v življenju resnično dragoceno – je to dragocen nakup, ki smo ga opravili z znižano ceno, ali so bolj dragoceni naš čas, denar in odnosi z bližnjimi.

Lahko si za ta čas ustvarimo tudi alternativne praznične rituale. Namesto daril si podarjajmo skupno dejavnost ali izkušnjo in čas. Prispevajmo v dobrodelne namene, kar nam lahko prinese občutke globokega zadovoljstva in miru. Za sproščujoče praznike si lahko postavimo tudi osebne cilje, kot so več časa za hobije, aktivnosti v naravi in branje.

Antropolog Dan Podjed je lani za naš medij izjavil, da je za Slovence značilno, da varčujemo tako, da zapravljamo; varčujemo torej z ugodnosti in kuponi. Bi se s to trditvijo strinjali?

Mnogo ljudi ima v sebi še vedno prepričanje, da je bolje kupovati poceni, pa čeprav ceneno in na veliko. Bolj zdrav, ekološki in na dolgi rok trajnosten način je, da kupujemo redkeje, manj in bolj kakovostno. Takšno stvar bomo tudi bolj pazili, z njo skrbno ravnali, za nas pa bo imela močnejši pomen. Kakšen odnos bomo razvili do denimo majice za nekaj evrov, ki smo jo kupili mimogrede in kakšen odnos bomo imeli do unikatnega kosa, ki ga je za nas izdelala slovenska oblikovalka po meri, ki zahteva tudi več nege, saj ne vsebuje plastičnih, temveč naravne materiale?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar