Teš v težavah: Nevzdržna izguba je bila napovedana

Brez državne pomoči bo Termoelektrarna Šoštanj naslednje leto nesolventna, posledično pa tudi Premogovnik Velenje (PV), ki termoelektrarni prodaja premog. Obe podjetji sta v lastništvu Holdinga slovenskih elektrarn (HSE), v tako imenovani termo diviziji.

"HSE od 1. januarja 2025 dalje ne bo mogel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje TEŠ in PV, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč. Brez ustrezne rešitve bo tako TEŠ tekom leta 2025 postal insolventen, posledično pa tudi PV, saj je TEŠ njegov izključni kupec," so včeraj sporočili iz HSE.

Analize prihodnjega  poslovanja termo divizije skupine namreč kažejo nerentabilnost prihodnjega poslovanja obeh družb zaradi sprememb na trgu in padca cen električne energije bistveno pod stroškovno ceno.

 

 

Po načrtih vlade bi Teš in Premogovnik Velenje izločili iz HSE, upravljal pa bi ju neposredno Slovenski državni holding (SDH). Ocenjeni letni strošek države za vzdrževanje Teša in premogovnika naj bi znašal približno 150 milijonov evrov.

V nevladni organizaciji Focus, ki je skupaj z drugimi organizacijami nasprotovala gradnji nove termoelektrarne, niso presenečeni nad visokimi izgubami TEŠ 6 zaradi visokih cen emisijskih kuponov, saj so njihove študije takšen scenarij predvidele že pred leti.

Projekcija nevladnikov: 870 milijonov izgube do 2030

Leta 2021 objavljena analiza, ki so jo pripravili v organizaciji EMBER, je pokazala, da bodo skupne izgube TEŠ do leta 2030 znašale približno 870 milijonov evrov, so za Bloomberg Adria sporočili iz Focusa.

Tudi profesor Rafael Mihalič iz ljubljanske fakultete za elektrotehniko, strokovnjak za energetske sisteme in naprave, je v pogovoru za Bloomberg Adria pred nekaj meseci povedal, da Termoelektrarna Šoštanj ustvarja izgubo tudi zaradi visokih cen emisijskih kuponov.

Teš za kupone za izpuste plačuje približno toliko, kot za premog, ki je sicer daleč največji strošek termoelektrarne. Torej največji strošek sedaj ni več premog, ampak nekakšne imaginarne dajatve, iz katerih se nato napaja tako imenovani zeleni prehod, je povedal profesor Rafael Mihalič.

Insolventnost Teša in Premogovnika Velenje bi neposredno prizadela 35 tisoč ljudi ter infrastrukturo in gospodarstvo v savinjsko-šaleški regiji, ki so odvisni od toplote, proizvedene v termoelektrarni, so včeraj sporočili iz HSE.

GZS: Slovenija bo še bolj odvisna od uvoza

V Gospodarski zbornici so v odzivu pozdravili napoved vlade, da bo z internetnim zakonom zagotovila pomoč in nadaljnje delovanje Teš in Premogovnika Velenje.

Teš v šestem bloku (TEŠ 6) proizvede dobro četrtino električne energije v Sloveniji, so opozorili pri GZS, z zmanjševanjem njegovega obratovanja bo Slovenija še bolj odvisna od uvoza elektrike in še bolj ranljiva v primeru ponovitve energetske krize, so opozorili predstavniki gospodarstva.

Glede na odvisnost Slovenije od proizvodnje elektrike v hidroelektrarnah, na katero vplivajo nestanovitna nihanja količine vode, je v tem trenutku najbolj stanoviten in najbolj poceni vir energije ravno Krška nuklearka, pravijo pri GZS.

Kaj nizke cene elektrike pomenijo za JEK2?

Prepričani so, da je odločitev za gradnjo nove nuklearne elektrarne v Krškem (JEK 2) upravičena in nujna. Zavračajo opozorila, da bi lahko naložba doživela enako usodo, kot se je zgodilo pri TEŠ 6. "Gre za pavšalne ocene, ki niso podkrepljene s strokovnimi argumenti," so zapisali pri GZS.

Kot smo pisali, so v Franciji in Španiji v začetku aprila zaradi nizkih cen elektrike začasno zmanjšali delovanje več jedrskih elektrarn, saj proizvodnja ni bila več rentabilna. Kaj to pomeni za slovenske načrte za gradnjo novega bloka nuklearne elektrarne v Krškem?

O tveganjih financiranja projekta nove jedrske elektrarne je prejšnji teden za Bloomberg Adria govoril tudi generalni direktor Gen Energije Dejan Paravan. Finančna tveganja v zvezi s stroški financiranja in bodočo ceno elektrike so eden ključnih izzivov, ki jih bo treba rešiti pri projektu nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2), je povedal Paravan.