Mitja Trampuž: Tudi avtoprevozniki naj uporabijo umetno inteligenco

Aprila je slovensko podjetje Gorenje v lasti kitajskega podjetja Hisense začelo logistične storitve najemati s pomočjo sistema umetne inteligence, kar je precej razburilo slovenske prevoznike. Gre za sistem spletnih dražb, na katerih ponudniki iščejo prevoznike za posamezne posle.

O vplivu umetne inteligence na logistično panogo in na poslovanje podjetij nasploh smo govorili z Mitjo Trampužem, direktorjem podjetja CREAPLUS in predsednikom iniciative AI4SI (AI za Slovenijo).

Pred kratkim smo poročali o razburjenju med prevozniki, ker podjetje Gorenje uporablja umetno inteligenco za spletne dražbe za prevozniške posle. Kako vi komentirate takšno odločitev Gorenja? 

Takšna odločitev Gorenja je popolnoma logična in upam, da pravočasna. Ozreti se je treba na njegove konkurente. Prej ali slej lahko pričakujemo, da bo umetna inteligenca prevzela optimizacijo poslovanja v vseh panogah, ne samo interno v podjetjih, ampak v celotnih oskrbnih verigah. Logistika kot panoga, temeljna dejavnost ali kot podporni proces pri proizvodnji in oskrbi kupcev ni izjema. Predvidevam, da bodo v Gorenju izkušnje s spletnimi dražbami za prevozniške posle prenesli tudi na druga področja logistike in proizvodnje.

Poudaril bi, da je umetna inteligenca samo ena v nizu tehnologij, s katerimi podjetja optimizirajo poslovanje in povečajo storilnost. A pri uvajanju umetne inteligence smo šele na začetku – tudi v logistiki. Prihajajo še druge tehnologije, ki bodo pretresle avtoprevozništvo, recimo avtonomna vozila, elektrifikacija ter pametna linijska sredstva.

Ali primer Gorenja kaže, v katero smer se razvija umetna inteligenca v logistiki?

Zagotovo. V logistiki so že poznane informacijske rešitve za optimizacijo oskrbnih poti, s katerimi podjetja znižujejo stroške oskrbe kupcev. Jasno je, da proizvajalci in trgovci želijo znižati stroške dejavnostim, ki jim ne prinašajo dodane vrednosti. Logistiko vidijo kot strošek. Menim, da se razširjanju umetne inteligence ne bomo izognili, kljub temu pa bo od podjetja do podjetja odvisno, kako se bo pri poslovanju s partnerji zapletalo. Razumeti moramo, da na proizvajalce in trgovce pritiskajo kupci, stroški in seveda želja po dobičku. Umetna inteligenca lahko podjetjem pomaga, da ob vse večjih pritiskih ohranja dobičkonosnost.

Menim, da se bodo morali tudi avtoprevozniki sami povezovati v nekakšne zadruge ali raje platforme, v katerih bodo nastopali s svojimi človeškimi viri in voznim parkom, platforme pa jim bodo razporejale delo. Morda bodo oblikovali tudi nekakšne skupne storitvene centre, s katerimi si bodo recimo znižali stroške administracije, financ in računovodstva, vzdrževanja voznega parka in podobno. Pomembne tehnološke inovacije so vedno spremljale tudi organizacijske spremembe. To lahko pričakujemo tudi ob razširjanju uporabe umetne inteligence. 

Kako se lahko avtoprevozniki prilagodijo na prihod umetne inteligence v to panogo?

Na enak način, z umetno inteligenco. Ta jim lahko pomaga pri izvajanju dejavnosti, optimizaciji stroškov, naložbah v vozni park, pa tudi pri izbiri kupcev njihovih storitev. Vsekakor bodo morali začeti in povezovati več podatkov ter jih s pomočjo umetne inteligence pretvarjati v odločitve, na podlagi katerih bodo bolj konkurenčni.

Kakšne koristi prinaša umetna inteligenca logistični panogi?

To je bolj vprašanje za logiste. Glede na izkušnje iz drugih panog lahko tudi logistična podjetja z uporabo umetne inteligence optimizirajo svoje vire, recimo vozni park glede na kadre, pogodbe, pravila pri delovnem času in počitku mobilnih zaposlenih, pri vzdrževanju vozil. Morda lahko najdejo načine, kako znižati porabo goriva glede na dostavne čase, poti, hitrost, vreme … 

Ustvarjene presežke lahko porabijo bodisi za znižanje cene svojih storitev bodisi jih na kakšen bolj inovativen način ponudijo trgu. Vsekakor lahko veliko naredijo pri stroških administracije. Tudi v logistični panogi obstajajo procesi, ki ne ustvarjajo dodane vrednosti.

Kje so priložnosti za slovenska podjetja zaradi (hitrega) razvoja UI nasploh? In kje vi vidite grožnje? 

Tako kot druga podjetja po svetu lahko slovenska izkoristijo razvoj umetne inteligence. Načeloma nismo pri tem z ničimer omejeni. Seveda pri razvoju umetne inteligence ne moremo konkurirati. Lahko pa ustvarjamo nove poslovne modele in poslovne rešitve, ki temeljijo na UI in z njimi proizvajamo globalno konkurenčne izdelke in storitve.

Ena od groženj je, da bi pri tem preveč zaostali, predvsem zaradi pomanjkanja znanja in kadra ter v nekaterih primerih tudi zaradi premalo kakovostnih podatkov. Cenovno umetnointeligenčne rešitve niso nedosegljive, vendar je uvajanje umetne inteligence pogojeno s stopnjo digitalizacije – in tukaj še nismo opravili vse domače naloge.

Depositphotos

 

Nekoliko špekulativno vprašanje ‒ ali bomo ljudje po vašem v prihodnosti zaradi UI delali več ali manj?

Zaradi umetne inteligence, avtomatizacije in robotizacije bo zagotovo izginilo precej človeškega dela. Prihajajo tudi humanoidni roboti, ki bodo lahko prevzeli različne storitve oskrbe ljudi in druga človeška opravila. Pravzaprav je težko napovedati, kaj vse se bo spremenilo, vsekakor pa bo sprememba ogromna. Vendar bo to po drugi strani prineslo drugačne dejavnosti in popolnoma nova delovna mesta. Umetna inteligenca je še vedno le tehnologija, ki bo sčasoma postala naš vsakdan v službi in zasebno.