Glavna ekonomistka EIB: 'Ekstremni dogodki so budnica za podjetja'

Fiskalna ekspanzija se počasi končuje, kar bo negativno vplivalo na naložbe  v prihodnosti, zato so obeti dokaj mračni, je v intervjuju za Bloomberg Adria med drugim povedala Debora Revoltella, glavna ekonomistka Evropske investicijske banke (EIB). 

Katera so najprimernejša področja oziroma panoge za trajnostne naložbe v Evropi in Sloveniji?

V zadnjem letu smo videli, da je bil vpliv energetske krize v Evropi veliko večji kot v drugih delih sveta, denimo tudi v ZDA. Podatki iz ankete EIB kažejo, da je odstotek slovenskih podjetij, ki jih povečanje stroškov energije bremeni, še vedno večji kot v EU, še bolj pa je ta razlika vidna v primerjavi z ZDA. Podjetja so doživela velik energetski šok v smislu rasti cen. Pozitiven vidik tega je bil, da je to podjetja spodbudilo k strategijam varčevanja z energijo, in menimo, da je to prvi korak preobrazbe. Na eni strani gre lahko samo za zmanjšanje porabe energije, lahko pa gre tudi za naložbe v zagotavljanje večje energetske učinkovitosti. Prvi del procesa je res bolj pasiven, drugi bolj aktiven del.

Tudi v Sloveniji vidimo, da je prišlo do povečanja naložb v energetsko učinkovitost, kar je pozitivno. Toda potem so tu še vse druge naložbe za zeleni prehod, ki jih je treba izvesti. Tu nismo opazili velikega povečanja, vidimo pa več ozaveščenosti med podjetji ter poskusov razmišljanja in načrtovanja prihodnjih naložb. Energetska kriza je podjetjem omogočila, da so kratkoročno ukrepala, dolgoročno pa bi bilo treba načrtovati večje naložbe v zeleni prehod.

Ali potrebujemo še eno krizo? Zdi se, da je to glavno gonilo za napredek v tej smeri.

Upam, da ne, ampak mislim, da zaradi minulih dogodkov – tudi poplav v Sloveniji – podnebno tveganje postaja vse bolj realno. Ekstremni dogodki so budnica za podjetja. Našo anketo smo izvedli tik pred poplavami. Že takrat smo ugotovili, da so se slovenska podjetja tega tveganja dobro zavedala. Zelo zanimivo je, da so že pred poplavami v tej smeri naredila več kot evropska podjetja. V Sloveniji je tudi več sklenjenih zavarovanj. Tragični dogodki, ki smo jim bili priča skoraj vse poletje po Evropi, kličejo k proaktivnemu ukrepanju. Prihodnje leto bo zanimivo spremljati, katera podjetja bodo ukrepala v tej smeri.

Katere pa so glavne ovire za naložbe?

Dolgoročno podjetja poročajo o treh glavnih ovirah za naložbe: prva so visoki stroški energije, druga je razpoložljivost usposobljenega kadra, kar je velika težava tudi slovenskih podjetij, saj digitalni in zeleni prehod zahtevata posebne veščine zaposlenih. Gre za težavo povsod v Evropi. Večja pa je ta v državah, ki imajo veliko začasnih migracij kadra.

Kot tretjo oviro pa podjetja navajajo negotovost. Ta je bila v minulem letu še nekoliko večja, a jo podjetja še vedno zaznavajo kot enega glavnih problemov pri načrtovanju. Če načrtujete naložbo in ne veste, kakšno bo okolje, jo raje zmanjšate oziroma ste manj prepričani, da je izvedba prava odločitev. Tako lahko tudi pojasnimo, zakaj so se podjetja odločila za naložbe v energetsko učinkovitost, ne pa na primer za naložbe v zeleni prehod.

Slovenska podjetja se za financiranje naložb še vedno zanašajo na bančna posojila. Kako jih spodbuditi, da bi razširila vire kapitala, denimo z izdajo zelenih obveznic?

Dejstvo je, da podjetja, ki imajo dovolj lastnega kapitala, vlagajo v skladu s strategijo, saj ne čutijo zaostrovanja pogojev financiranja in tudi dviga obrestnih mer. Ta učinek na drugi strani močno čutijo mala in srednje velika podjetja, ki so bolj omejena z vidika finančnih virov. Tudi zato bi bila razpršenost virov na mestu. Slovenija je kot država že izdala zelene obveznice, kar pomeni, da je lahko vzor drugim subjektom, kako se tega lotiti. Tudi centralna banka vlaga zeleno. Tako se ustvarja pot za druge subjekte, na primer občine in podjetja, da se odločijo za tovrstne oblike financiranja. Skupina EIB poleg finančnih virov ponuja različne oblike svetovanja, tudi finančnega.

Kakšen je vaš pogled na prihodnost naložb, kaj lahko še pričakujemo?

V zadnjih nekaj letih smo na prihodnost glede naložb vedno gledali z zaskrbljenostjo, vendar se je na koncu izkazalo, da je bila ta odveč. Delno je bila to posledica močne osredotočenosti politike na javne naložbe, tudi s pomočjo sredstev EU (na primer kohezijska sredstva, program Next Generation EU). Odpornost javnih investicij je zato tudi uspeh jasnih smernic politike o tem, kako pomembno je pridobiti javne naložbe, ki so katalizator za krepitev zasebnih naložb. Tega so se v zadnjih letih močno zavedale tudi vlade po vsej Evropi in s tem dodatno spodbudile gospodarstvo.

 

 

Zdaj, ko postaja javnofinančna konsolidacija realnost, je pričakovati, da se bodo javne investicije umirile ali zmanjšale. Hkrati pa se zasebni sektor sooča z upočasnjevanjem rasti, zaostrovanjem pogojev financiranja in podobno. Torej gre spet za dodatne elemente, ki bi lahko negativno vplivali na zasebne investicije. Menim sicer, da je ogromno naložb, ki so strukturno zelo pomembne za gospodarstvo, kot so tiste za podnebje in zeleni prehod. Zato bi morala podjetja, občine in vlade razumeti, da z njimi ne morejo več odlašati. V naslednjih dveh letih bo to še težje, saj makroekonomsko okolje ni več tako privlačno za naložbe. Zato morajo gospodarski subjekti najti način, kako ohraniti in pospešiti strateško pomembne naložbe, med katere brez dvoma spadajo tudi tiste za zeleni prehod.

Kaj bo torej ključno za naložbe ob zaostrovanju makroekonomskih razmer?

To bodo zagotovo inovacije. Če pogledamo zadnjo krizo s covidom, smo jo v Evropi izkoristili za digitalno preobrazbo. To je signal, da se evropska podjetja znajo odzvati v kriznih časih. V zadnjem času vidimo tovrsten napredek tudi na področju energetske učinkovitosti. V gospodarstvu so torej že pozitivna znamenja digitalne in zelene preobrazbe, ki pa jih je treba zdaj izkoristiti. In tu bodo inovativnost, vlaganje v znanje in razvoj ključni dejavniki uspeha.