Proizvajalci avtomobilov so že vrsto let tarča kritik in regulatorjev zaradi onesnaževanja, ki ga povzročajo vozila in njihova proizvodnja. Pritisk sicer ni presenetljiv, saj so po podatkih Evropske agencije za okolje avtomobili odgovorni za približno četrtino vseh emisij CO₂ v Evropski uniji (EU), k temu pa je treba prišteti še onesnaževanje, ki izhaja iz same proizvodnje, porabe naravnih virov in odpadkov, ki jih ustvarja celotna industrija. V iskanju rešitev, ki bi zmanjšale negativni vpliv na okolje, se razprava o trajnosti te industrije najpogosteje osredotoča na elektrifikacijo, kar odpira vprašanje, ali se s tem resnično rešuje globlji problem.
Medtem ko električni avtomobili dominirajo v javnem diskurzu kot skoraj edina rešitev za podnebne izzive, ostaja pod radarjem dejstvo, da znani proizvajalec avtomobilov že vrsto let razvija drugačen model trajnosti. BMW skupina v proizvodnji že desetletja uporablja princip krožnega gospodarstva – pristop, ki bi v prihodnosti lahko imel vse pomembnejšo vlogo v celotni industriji, in to ne le zaradi trajnosti, ampak tudi zaradi prihrankov pri nabavi materialov.
V münchenskem predmestju Unterschleißheim ima BMW skupina lasten sistem recikliranja, v katerem deli vozila, ki bi sicer končali kot odpadek, pridobijo novo vrednost. Vse to kaže, da trajnost v avtomobilski industriji ni odvisna zgolj od vrste pogona, temveč tudi od odgovornega upravljanja virov skozi celoten življenjski cikel vozila – od oblikovanja in proizvodnje, prek uporabe, pa vse do odstranjevanja.
V münchenskem predmestju Unterschleißheim ima BMW Skupina lasten sistem recikliranja. Foto: BMW Group
Kako se reciklirajo vozila?
Zakaj pravzaprav gre? V okviru BMW skupine v Nemčiji že 30 let deluje Recycling and Dismantling Centre (RDC), kjer se razstavljajo predserijska vozila. Gre za avtomobile, ki jih ni mogoče dati na trg, vendar bi brez tega procesa postali odpadek. Namesto tega, po podatkih podjetja, skozi RDC vsako leto preide več tisoč takih vozil, iz katerih se izločijo vsi uporabni materiali in vrnejo v proizvodnjo.
Celoten proces recikliranja se začne s kontrolirano deaktivacijo varnostnih sistemov in izpiranjem vseh tekočin. V naslednji fazi je poudarek na ponovni uporabi posameznih komponent: funkcionalni deli v dobrem stanju in s serijskim statusom se ne obravnavajo kot odpadek, temveč se pošiljajo pooblaščenim trgovcem za nadaljnjo prodajo. Nato se s pomočjo posebnega bagra ločijo določeni materiali, kot je baker iz kabelskih snopov. Ko odstranijo blok motorja in menjalnik, se preostali del vozila stisne in zdrobi v reciklažnem obratu.
Ciljno razstavljanje kovin zagotavlja, da odpadek spet postane surovina, pojasnjujejo v BMW-u, kar je pomembno ne le z ekološkega, ampak tudi z vidika financ.
Skozi center vsako leto preide več tisoč vozil, iz katerih se izločijo vsi uporabni materiali in vrnejo v proizvodnjo.
"Naš cilj je zagotoviti, da vozila ob koncu svoje življenjske dobe, ki v Nemčiji v povprečju znaša 21 let, postanejo vir surovin za nova vozila," poudarjajo v podjetju.
V centru deli vozila, ki bi sicer končali kot odpadek, pridobijo novo vrednost. Foto: BMW Group
Glede na to, da električni avtomobili, specifični zaradi svojega baterijskega pogona, pridobivajo vse večji pomen v proizvodnji, je BMW leta 2024 zagnal panevropsko partnerstvo s podjetjem SK tes, vodilnim ponudnikom rešitev za celoten življenjski cikel tehnologije. V sodelovanju z njimi se s posebnim procesom recikliranja iz rabljenih baterij pridobivajo kobalt, nikelj in litij, ki se nato vračajo v verigo vrednosti za proizvodnjo novih baterij. Po podatkih podjetja naj bi se ta zaprti sistem tekom leta razširil tudi na ZDA, Mehiko in Kanado.
Pomen varčevanja z materiali
Razlogov, zakaj je takšen pristop pomemben, je več, prvi in najbolj očiten pa je seveda trajnost. Alexander Schüll, vodja RDC, poudarja, da mora biti trajnost izhodiščna točka vsake resne industrijske transformacije, saj je šele takrat, kot pravi, mogoče govoriti o resnično krožnem načinu razmišljanja.
Celoten proces recikliranja se začne s kontrolirano deaktivacijo varnostnih sistemov. Foto: BMW Group
Prav krožno gospodarstvo bi lahko rešilo še nekatere težave, ki pestijo industrijo. V zadnjih letih se industrija sooča z izzivi v dobavni verigi, visoke stopnje inflacije in naraščajoče cene surovin pa močno vplivajo na poslovne rezultate številnih proizvajalcev avtomobilov. Prav zato lahko takšen princip dela znatno zmanjša odvisnost od surovin, do katerih je vse težje priti.
Kako? Kot primer navajajo pri BMW: sodobna vozila vsebujejo med 1,5 in 3 kilometre kablov, večinoma izdelanih iz bakra, katerega cena in razpoložljivost močno nihata. Baker je eden najbolj razširjenih kovin na svetu, uporablja pa se skoraj v vsem elektrificiranem, zato povpraševanje po bakru narašča. Hkrati pa ni zagotovljeno, ali bo ponudba te kovine zadostna, kar je posledica več zapletov v proizvodnji v zadnjih mesecih, težav pri gradnji novih rudnikov ter širitve obstoječih obratov.
Sodobna vozila vsebujejo med 1,5 in 3 kilometre kablov, večinoma iz bakra – ki ga je mogoče ponovno uporabiti v nadaljnji proizvodnji.
Poleg tega so številni deli avtomobila bogati z aluminijem, medtem ko katalizatorji vsebujejo plemenite kovine, kot so platina, rodij in paladij. Gre za materiale, katerih pridobivanje je povezano z visokimi okoljskimi stroški, pa tudi z naraščajočimi tržnimi cenami.
Ko odstranijo blok motorja in menjalnik, se preostali del vozila stisne in zdrobi. Foto: BMW Group
Prav zato recikliranje in ponovna uporaba postajata strateško vprašanje, ne le ekološki ukrep.
"Spodbujanje krožnega gospodarstva je pomembna strateška tema za BMW skupino. Razvoj recikliranih izdelkov, povečanje deleža sekundarnih materialov v naših komponentah in zapiranje cikla igrajo enako pomembno vlogo," je poudarila Nadine Philipp, podpredsednica za trajnost v dobaviteljski mreži pri BMW. "S krožnim gospodarstvom prav tako povečujemo svojo odpornost v dobavnih verigah."
Regulativa kot dodatni pritisk
Dodatni pritisk na industrijo prihaja tudi iz Evropske unije preko podnebnih politik. Čeprav so konec lanskega leta evropski regulatorji omilili eno svojih najbolj ambicioznih odločitev – prepoved prodaje novih avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji od leta 2035 –, ostajajo obveznosti za proizvajalce visoke.
Po novih pravilih bo moralo 90 odstotkov novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil imeti ničelne emisije, kar pušča omejen prostor za priključne hibride in manjše število vozil s klasičnimi motorji. Del proizvodnje, ki ne bo podnebno nevtralen, bo moral biti kompenziran z drugimi zelenimi ukrepi znotraj tovarn. Ravno zato bi recikliranje materialov v proizvodnji in varčevanje z materiali s časom lahko pridobilo vse večji pomen.
Da bi se sprememba resnično uresničila, pojasnjujejo v podjetju, se pridobljeno znanje iz RDC uporablja za prilagoditev proizvodnih procesov v BMW-tovarnah. Zaradi tega se pri razvoju novih vozil vse bolj daje prednost metodam, ki olajšajo kasnejše razstavljanje in ločevanje materialov po vrstah.
Zato so na primer klasične metode lepljenja zamenjali z inovativnimi rešitvami spajanja, ki omogočajo lažje ločevanje delov. Tako se v kontekstu krožnega gospodarstva RDC ne ukvarja le z recikliranjem, temveč tudi z zaključnim delom življenjskega cikla avtomobila: kako jih v prihodnosti reciklirati hitreje, učinkoviteje in z večjo vrednostjo, pa tudi, kako jih oblikovati tako, da je omogočena ponovna uporaba, popravilo ali obnovljena proizvodnja čim večjega števila komponent.
Skozi center vsako leto preide več tisoč vozil, iz katerih se izločijo vsi uporabni materiali in vrnejo v proizvodnjo. Foto: BMW Group
Ker zavedajo pomena tega pristopa, pri BMW podpirajo tudi zunanje raziskave, usmerjene v razvoj inovativnih procesov recikliranja, ki varčujejo z viri in povečujejo ekonomsko učinkovitost. V svojem delu dokumentirajo potrebne korake in jih shranjujejo v medproizvajalsko bazo podatkov, ki jo brezplačno delijo z okoli 3.000 reciklarji v 41 državah.
.webp){kind=icon}
