Kako močno se še lahko poceni nafta?

Nafta se hitro ceni, v zadnjem času pa se cenijo tudi goriva, kar občutimo predvsem na debelini denarnice. Občutna pocenitev nafte na borzah se precej skromneje izraža na maloprodajni ceni goriva. A to ni nujno slabo.

Nafta brent, govorimo o 159-litrskem sodu, danes stane nekaj več kot 60 dolarjev. Od začetka leta se je pocenila za več kot 20 odstotkov, v zadnjem letu pa za skoraj 28 odstotkov. Tako nizke cene, kot so danes, smo nazadnje videli v prvem trimesečju leta 2021. 

"Razlogov za močan upad cene je več," pravi Tilen Šarlah iz družbe Acex. Poudarja, da je kartel OPEC+ (zlasti Rusija in Savdska Arabija) sprva omejeval proizvodnjo, zadnje mesece pa se postopoma povečuje črpanje s ciljem, da si pridobi nazaj tržni delež, verjetno kot odgovor na šibkejše povpraševanje ali geopolitične pritiske. Kot smo poročali, je kartel minulo soboto sprejel odločitev o povečanju črpanja za 411 tisoč sodov na dan.

Šarlah omenja tudi, da je povpraševanje na Kitajskem, ki je največja svetovna uvoznica nafte, manjše od pričakovanj. "ZDA se s svojo proizvodnjo 'shale oil' hitro odzovejo na višje cene, kar dolgoročno omejuje rast cen, dodatno pa cene znižujejo spremembe na čelu ZDA in uvedba carin, ki prinašajo negotovost na trg in predvsem povečujejo možnost upada svetovne gospodarske rasti," dodaja.

Podobno meni tudi Uroš Selič, specialist za upravljanje pri Savi Infondu, ki motivacijo za povečanje črpanja nafte kartela OPEC+ vidi večplastno: "Od kaznovanja članic, ki ne spoštujejo proizvodnih kvot (npr. Irak in Kazahstan), do političnih interesov, povezanih z največjo članico kartela, Savdsko Arabijo, ki si prizadeva za dobre odnose z ZDA." Ameriški predsednik Donald Trump si namreč že dalj časa prizadeva za nižje cene nafte, okoli 50 dolarjev za sod, saj te koristijo ameriškim kupcem, krepijo domačo industrijo in hkrati pritiskajo na geopolitične tekmice, kot sta Rusija in Iran.

Selič še omeni, da je na strani povpraševanja – poleg pri Kitajski – vidna stagnacija uvoza nafte tudi v Indiji: "Hkrati ameriška proizvodnja, čeprav se rast nekoliko umirja, še vedno dosega rekordne ravni. Dodatno negotovost na trgu pa povečujejo tudi vse večja tveganja recesije v ZDA, kar dodatno zmanjšuje pričakovanja glede prihodnjega povpraševanja po nafti."

 

 

Analitiki, tako Šarlah, večinoma pričakujejo nihajne cene, a relativno nižje v razponu od 55 do 70 ameriških dolarjev za sod: "Nižje bi lahko upadle kratkoročno ob silovitih šokih na strani povpraševanja. Največji vpliv na gibanje v prihodnje bodo seveda imeli povpraševanje, pogojeno predvsem z gospodarsko rastjo, prihodnja proizvodnja OPEC in ZDA ter makroekonomska negotovost – visoke obrestne mere centralnih bank še vedno pritiskajo na globalno rast in s tem na povpraševanje po energentih."

V zadnjem času se veliko govori tudi o končanju vojne v Ukrajini. To bi prineslo zmanjšanje geopolitične premije na ceno nafte, kar bi znižalo cene nafte, pravi Šarlah. "Morebitna sklenitev miru ali zmanjšanje sankcij bi omogočilo povečano rusko izvozno aktivnost – trenutno so številne poti in količine sankcionirane ali omejene." Velja pa tudi obrnjeno: vsako novo žarišče, eskalacija ali nova vojna na Bližnjem vzhodu bi povzročila skok cene, poudarja sogovornik.

Kako se pocenitev nafte kaže v maloprodajni ceni goriva

Čeprav se je sod surove nafte letos pocenil za več kot petino, v letu dni pa za skoraj 30 odstotkov, tega nikakor ne moremo reči za goriva. Ob polnoči je vlada Roberta Goloba zakoličila nove cene goriva za prihodnje 14-dnevno obdobje na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa. Liter 95-oktanskega bencina je rahlo podražila za 0,01 centa, na 1,418 evra, medtem ko se je dizel pocenil za 0,3 centa, na 1,44 evra.

Od zadnje lanske spremembe cen goriva je bencin za malce več kot pet odstotkov cenejši, dizel pa za dobrih sedem. V letu dni je bencin za skoraj osem odstotkov cenejši, dizel pa komaj za tri. Zakaj se pocenitev surove nafte ni prelila v ceno goriva?

Kot je pojasnil vodja analiz pri Bloombergu Adria Mihael Blažeković, ta učinek ni v celoti izražen, kar kaže na pomemben vpliv državnih dajatev, marž rafinerij in drugih tržnih dejavnikov pri oblikovanju končnih cen za kupce. Če pogledamo maloprodajno sestavo cene denimo bencina, ugotovimo, da več kot polovico pomenijo taksa CO2, prispevki (URE, OVE in SPTE), trošarina, vse pa lepo zaokroži še davek na dodano vrednost (DDV).

Da je tako, pa ni nujno slabo. Namreč, 5. maja 2020 – šlo je za obdobje epidemije koronavirusa, ko so marsikje po svetu že veljale stroge omejitve gibanja – je sod nafte brent stal le 31 dolarjev, marca 2022 pa je cena drvela proti 130 dolarjem. Pocenitve se torej ne prenesejo v celoti v maloprodajno ceno, na srečo odjemalcev pa tudi podražitve ne.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar