Evropska unija, Združene države Amerike in Iran že zadnjih 18 mesecev skušajo obnoviti jedrski dogovor iz leta 2015, ki je omejil iranski jedrski program v zameno za odpravo določenih sankcij. Pogajalci EU so v začetku avgusta predstavili t. i. končno verzijo novega dogovora, odziv Irana pred tednom dni pa so opisali kot konstruktivnega. ZDA se na evropski predlog in iranski odgovor še niso uradno odzvale, je za medije dejal visoki predstavnik EU za zunanje in varnostne zadeve Josep Borrell.
"Upam, da nam bo ta odgovor omogočil zaključek pogajanj," je Borrell komentiral pričakovanje odgovora s strani Washingtona. "Tega si želim, ne morem pa zagotoviti, da se bo to tudi zgodilo."
V nedeljo je ameriški predsednik Joe Biden po telefonu govoril z voditelji Nemčije, Francije in Združenega kraljestva glede zadnjega poskusa za rešitev sporazuma. Med drugim naj bi se pogovarjali tudi o "potrebi po okrepljeni podpori našim partnerjem v regiji Bližnjega vzhoda", so pogovor opisali v ameriški vladi.
Cene nafte, ki so v letošnjem letu precej nihajne, se v zadnjih tednih spuščajo z junijskega vrha. K temu pomembno prispevata tako pričakovanje recesije, ki blaži svetovno povpraševanje po nafti, kot tudi možnost uspešnega dogovora z Iranom, ki bi pomenil povečanje svetovne ponudbe. Severnoteksaška nafta (WTI), ki je v današnjem trgovanju izgubila slab odstotek vrednosti, se prodaja po ceni 89 dolarjev za 159-litrski sod.
Iran ima četrte največje rezerve surove nafte na svetu. Leta 2021 so načrpali 2,4 milijona sodčkov na dan, izvozili pa 760 tisoč sodčkov, kažejo podatki OPEC-a.
Iranski jedrski dogovor je padel v vodo leta 2018, ko so od mednarodnega sporazuma odstopile ZDA pod vodstvom nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Sedanji predsednik Biden je obnovitev sporazuma določil za eno svojih prednostnih nalog.
Ta teden bi pogajalci na Dunaju lahko opravili pogovor o nadaljnjih korakih, je še povedal Borrell.
.webp){kind=icon}
