V današnjem trgovanju je cena zemeljskega plina v Evropi dosegla dvotedensko dno, saj so plinohrami na stari celini bolj napolnjeni kot je običajno za sezono.
Cena za enomesečno terminsko pogodbo na nizozemskem vozlišču (Title Transfer Facility – TTF) je bila pri 187,7 evrih za megavatno uro skoraj tri odstotke pod dnevnim izhodiščem. Po treh zaporednih dnevnih padcih je nato evropski referenčni tečaj za zemeljski plin nadoknadil izgube, okoli 18. ure v Amsterdamu je bila cena pri 195 evrih za megavatno uro.
Skladišča plina so 72-odstotno napolnjena, več od petletnega povprečja 70 odstotkov, kažejo podatki Gas Infrastructure Europe. Evropa skuša čim hitreje napolniti zaloge za zimo, saj se je ruska dobava plina, ki predstavlja 40 odstotkov evropskih potreb po tem energentu, izkazala za nezanesljivo. Zaradi vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij nad Rusijo je ta omejila dobavo plina preko plinovodov v Evropo, kar je regijo pahnilo v energetsko krizo. Evropa manko nadomešča predvsem z večjim uvozom utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).
"Trgi so samozavestni, da bodo plinohrami polni po vsej celini do pozne jeseni, kar je tudi evropski cilj," so v poročilu zapisali analitiki pri družbi Energi Denmark. "A ker je pretok iz Rusije še vedno zmanjšan, ostajajo strahovi glede zimskih zalog, zato so cene še vedno povišane."
Ruski Gazprom od poznega julija pošilja plin preko Severnega toka 1 pri 20 odstotkih zmogljivosti. Gazprom za to krivi težave s turbino, ki je bila zaradi sankcij dlje časa ujeta na popravilih v Kanadi.
V zadnjih štirih dneh je upadlo tudi število naročil norveškega plina, saj je zaradi vzdrževalnih del zaprtih več obratov, ki so ključni za dobavo plina v Evropo in Združeno kraljestvo.
Evropa se medtem pripravlja na še en vročinski val, temperature naj bi med četrtkom in soboto dosegle vrhunce v Franciji in ZK, naslednji teden pa še vzhodneje. Pričakuje se povečana poraba elektrike za hlajenje.
.webp){kind=icon}
