V drugem četrtletju letošnjega leta si pet največjih naftnih korporacij na svetu obeta rekordne dobičke v vrednosti 50 milijard dolarjev. Ti dobički so neposredna posledica visokih cen energije, ki so prilile olje na ogenj inflacije, ustvarile pritisk na potrošnike, povečale tveganje za recesijo in spodbudile pozive k obdavčenju kriznih dobičkov.
V trenutni politični in gospodarski klimi bodo delničarji vendarle morali brzdati svoja pričakovanja glede rastočih donosov.
"Obstaja velika možnost, da bodo prihodki dosegli vrhunec v drugem in tretjem četrtletju, nato bo prišlo do manjšega znižanja," je za Bloomberg povedal Ahmed Ben Salem, analitik pri Oddo BHF. "Prihajajoča recesija umirja stvari."
Podjetja Exxon, Chevron, Shell, BP in TotalEnergies, skupaj znana pod imenom "supermajors" (angl.), bodo v drugem četrtletju zaslužila več kot leta 2008, ko so cene nafte poskočile na 147 dolarjev za 159-litrski sod. V trenutni krizi, ki jo je ustvarila rusko-ukrajinska vojna, namreč ne rastejo le cene nafte, ampak tudi cene zemeljskega plina in marže pri rafiniranju.
Višje marže
Na mnogih velikih svetovnih trgih je prišlo do znižanja kapacitet za rafiniranje nafte, in sicer zaradi kombinacije dejavnikov, od zaprtij in pomanjkanja investicij, ki so med pandemijo zastale, do sankcij proti Rusiji in kitajske omejitve izvoza goriva.
Marže pri rafiniranju so eksplodirale tako v ZDA kot v Evropi. Razmerje 3 : 2 : 1, ki tri terminske pogodbe za surovo nafto primerja z dvema pogodbama za bencin in eno za dizel, velja za približno mero marž pri rafiniranju. V primerjavi z lanskim letom se je v zadnjem četrtletju marža več kot podvojila, na dobrih 48 dolarjev. Rafiniranje predstavlja 26 odstotkov cene za galono bencina v ZDA, v prejšnjem desetletju je bilo po podatkih Energy Information Administration povprečje 14 odstotkov.
Tudi evropski ekvivalent Totalova marža variabilnih stroškov se je potrojil, in sicer na 145 dolarjev.
Shell pričakuje milijardo dobičkov iz naslova rafiniranja. Exxon naj bi v drugem četrtletju zaslužil več kot v prejšnjih devetih četrtletjih skupaj, kažejo podatki Bloomberga.
Te marže na dolgi rok ne bodo obstale, menijo analitiki, saj visoke cene goriva ob visokih cenah drugih življenjskih dobrin že znižujejo povpraševanje po bencinu. Zato se pričakuje konservativno reakcijo podjetij; analitiki pri Citigroup ocenjujejo, da bo Exxon s presežkom iz tega četrtletja znižal svoj dolg.
Nižji stroški obratovanja in pozivi k obdavčitvi dobičkov
Poleg visoke cene surovin k dobičkom naftnih velikanov prispevajo tudi nizki stroški obratovanja. "Stroški se vztrajno znižujejo že od leta 2014," je za Bloomberg povedal Paul Cheng, analitik pri Scotiabank. "Ob takih cenah surovin gre za popolno kombinacijo."
Seveda se kombinacija ne zdi popolna političnim voditeljem, med njimi ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu, ki skušajo zamejiti inflacijo in rastoče stroške energentov. Za zdaj Bidnu ni uspelo prepričati naftnih podjetij, da bi povečali domačo proizvodnjo; načrt tudi širše ni bil deležen veliko podpore. Vodilni pri teh podjetjih so zadržani glede vložkov v velike projekte na področju fosilnih goriv, saj bi ta ob prehodu na obnovljive vire energije lahko kmalu postala odvečna.
Pojavljajo se tudi pozivi k obdavčenju izrednih dobičkov za naftne velikane. Združeno kraljestvo je ta mesec uvedlo davek na dobiček pri plinu in nafti. Italija je zvišala davčno stopnjo za energetski sektor na 25 odstotkov. V Franciji nekateri poslanci podpirajo uvedbo posebnega davka v višini treh milijard evrov. Predsednik Emmanuel Macron se za zdaj upira tem pozivom, sam pa poziva domači Total, da podaljša rabate na nakupe goriva.
V ZDA je Biden obtožil Exxon, da so zaslužili "več denarja kot bog", a čez lužo večjih pozivov k obdavčenju naftnih dobičkov za zdaj ni.
Na tako burnem ozadju najuspešnejše četrtletje v zgodovini velike peterice morda ni ravno razlog za odkrito in javno praznovanje.
.webp){kind=icon}
