Vrednost zlata je poskočila na 2.141 dolarjev za unčo, s čimer je dosegla rekordno raven. Rast vrednosti plemenite kovine poganjajo špekulacije o zasuku monetarne politike ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) in geopolitična tveganja, poroča Bloomberg. Prejšnji rekord je bil 2.135 dolarja za unčo in je bil postavljen 4. decembra lani. Gre za nov rekord v vrsti, saj sta rekordno visoko ameriška borzna indeksa, japonski borzni indeks, prav tako se rekordu približuje kriptovaluta bitcoin.
Zlato je v zadnjih petih trgovalnih dneh pridobilo približno 100 dolarjev za unčo, kar je presenetilo nekatere poznavalce trga. "Vse bolj prisotno tveganje za popravek na borznem trgu, ki so ga v petek podkrepili šibki podatki o proizvodnji v ZDA, je morda prepričalo nekatere vlagatelje, da so se preselili iz delnic v zlato," je za Bloomberg dejal Ole Hansen, strateg za surovinske trge pri Saxo Bank.
Čeprav se še vedno ugiba o tem, kdaj bo ameriški Fed dejansko začel zniževati obrestne mere, vrednost zlata raste od sredine februarja dalje. Obrestne zamenjave kažejo skoraj 60-odstotno možnost znižanja obrestnih mer v juniju. Nižji stroški izposojanja denarja običajno pozitivno vplivajo na vrednost plemenite kovine, ki vlagateljem ne nosi obresti.
Preberi še
Napoved 2024: Kako zelo se bo lesketalo zlato?
Preverili smo, kakšni so scenariji za ceno zlata v letu 2024.
02.01.2024
Ob borznih rekordih zgodovinsko visoka tudi vplačila v vzajemne sklade
Vsi trije glavni ameriški borzni indeksi so v drugi polovici februarja dosegli nove rekordne vrednosti.
27.02.2024
Bitcoin se približuje rekordu, rastejo tudi drugi kriptokovanci
Digitalna kriptovaluta bitcoin se približuje rekordni ceni, sledijo ji tudi manjši kovanci.
04.03.2024
Rast vrednosti zlata pa zanimivo ni povezana s promptnimi indeksnimi skladi, vezanimi na zlato, s katerimi se trguje na borzi. Po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, je vrednost SPDR Gold Shares, največjega tovrstnega ETF na svetu, v ponedeljek upadla za 0,3 odstotka na najnižjo raven od julija 2019.
Vojni dogodki in geopolitična nestabilnost dvigujejo ceno zlata
K rasti cene zlata so pripomogli tudi kitajski varčevalci, ki so ob lunarnem novem letu iskali zaščito pred pretresi na borzi in težavami v nepremičninskem sektorju. Na zlato namreč vlagatelji pogosto gledajo kot na hranilca vrednosti.
V prvih mesecih tega leta je bila ta vloga ključna v kontekstu povečanih geopolitičnih tveganj, povezanih z napadi na ladijski promet v Rdečem morju, ki kažejo na stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu. Prav tako se vlagatelji bojijo morebitnih gospodarskih težav Kitajske in rezultata predsedniških volitev v ZDA konec leta.
Analitiki Bloomberg Adria so napovedali, da se bo zlato leta 2024 podražilo za približno šest odstotkov v primerjavi z letom 2023, predvsem zaradi vloge hranilca vrednosti ter še vedno inflacijskega in negotovega gospodarskega ter geopolitičnega okolja.
"Ker je večina evropskih držav v recesijskem okolju in se pričakuje, da se bodo ZDA leta 2024 včasih znašle v recesiji, bo cena zlata rasla," menijo analitiki Bloomberg Adria. Denarna politika bo po njihovem mnenju do sredine leta 2024 ostala restriktivna in bo podpirala recesijsko okolje, kar bo ohranilo rast cene zlata. To bo tudi pomenilo, da bo zlato še naprej prehitevalo delniški trg, dokler bodo svetovni gospodarski obeti šibki.