.webp){kind=icon}
Cene zemeljskega plina v Evropi beležijo tretji zaporedni dan padcev, po rasti v začetku tedna zaradi skrbi glede vročinskega vala na stari celini.
Na nizozemski borzi TTF (Title Transfer Facility), ki predstavlja referenčno ceno, je za megavatno uro plina z dobavnim rokom enega meseca potrebno odšteti 26,4 evra. Od srede se je tako cena znižala za 22 odstotkov, samo v petkovem trgovanju pa za 7,2 odstotka.
"Visoke zaloge, umirjeno povpraševanje in šibka svetovna gospodarska rast so močno vplivali na cene, čeprav tveganje gibanja cen navzgor zaradi politične negotovosti ostaja," je v poročilu zapisal analitik pri Rystad Energy Masanori Odaka.
Astronomske cene iz lanskoletne energetske krize, ko je bilo za megavatno uro potrebno odšteti tudi preko 300 evrov, so stvar preteklosti. Vseeno je v začetku tedna cena rasla v pričakovanju, da bo vročinski val v južni Evropi povzročil povečano povpraševanje po plinu zaradi potreb po hlajenju.
Toda poraba plina ostaja pod zgodovinskim povprečjem, saj je energetska kriza prisilila tako podjetja kot gospodinjstva v omejevanje porabe. Vročinski val naj bi se v prihodnjih dneh umiril, Evropa pa še naprej dovaja plin v plinohrame, pri čemer so skladišča za ta letni čas bolj zapolnjena kot povprečno v letih 2021 in 2022. Trenutna raven zapolnjenosti je okrog 84 odstotkov.
"Zdi se, da občutnejšega povečanja povpraševanja od zdaj do začetka zime nazaj na povprečne ravni pred letom 2022 verjetno ne bo," so zapisali analitiki družbe Citi, ki jih navaja Bloomberg. Močnejša proizvodnja obnovljivih virov energije prav tako prispeva k šibkemu povpraševanju po plinu.
