Evropa v 2022 več plina uvozila, kot dobavila po plinovodih

Evropa je preteklo leto prvič uvozila več utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) kot ga dobavila po plinovodih, je poročal Bloomberg. Dogajanje lepo kaže, kako Evropa gradi infrastrukturo, da bi zmanjšala svojo odvisnost od Putinovega režima po invaziji v Ukrajino. Ker je Evropa premijski trg, si je uspela zagotoviti dovolj LNG po drugih poteh. Spremembo v dobavi plina je Evropa občutila z rekordnimi cenami, ki so še dodatno podpihovale inflacijo in udarile po industriji.

Uvoz plina po plinovodih v Evropo je v 2022 upadel z 232 milijard kubičnih metrov na 151, kar predstavlja 35-odstotni upad. Uvoz LNG pa se je v istem času povečal s 108 milijard kubičnih metrov na 170 milijard. Glavne zasluge, da je Evropa lahko - ne le kupila - temveč tudi sprejela zaloge plina od drugih trgovskih partnerjev, gredo uvoznim plinskim terminalom. Skupini držav uvoznic se je pridružila tudi Nemčija, ki se je morala odreči plinovodu Severni tok 2.

Od plina, ki je v Evropo prišel po plinovodih, ga je bilo največ iz Rusije – 85,4 milijarde kubičnih metrov. Okoli 34 milijard kubičnih metrov plina je bilo libijskega oziroma alžirskega izvora, 22,4 milijarde iz Azerbajdžana in 9,1 milijarde iz Irana. Države in podjetja so sklenili več pogodb o dobavi plina od drugih proizvajalcev, kot so ZDA in Katar, ter še več naložb namenile obnovljivim virom energije. Norveški plin, ki je v Evropo prišel po plinovodu, so v analizi obravnavali kot notranji vir.

Evropa gradi gromozanske kapacitete za uvoz plina

Kot so pred meseci opozorili analitiki, evropske države tvegajo, da bodo zapravile ogromne vsote denarja za infrastrukturo za uvoz plina, ki je ne bodo potrebovale. Za paniko je bilo krivo zaprtje plinovoda iz Rusije. Ko je Gazprom začel omejevati uvoz plina, so države v naglici iskale alternativne vire plina. Številne evropske države – zlasti Nemčija – so pohitele z načrti za novo infrastrukturo za dobavo LNG po morju iz ZDA, Katarja in drugod.

Kot je pokazala analiza Inštituta za energetsko ekonomiko in finančno analizo (IEEFA), o kateri je pisal Politico, trenutne načrtovane uvozne zmogljivosti močno presegajo verjetno povpraševanje po LNG do leta 2030. Povpraševanje po plinu v EU že upada, obnovljivi viri električne energije pa naj bi predstavljali vse večji delež v evropske mešanice energetskih virov. Dejansko povpraševanje po LNG bi lahko leta 2030 znašalo le 150 milijard kubičnih metrov. napoveduje IEEFA.

To bi pomenilo 250 milijard kubičnih metrov neizkoriščenih uvoznih zmogljivosti LNG, več kot polovico celotnih potreb po plinu. Nemčija, ki pred letom 2022 ni imela zmogljivosti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, je med državami, ki so najbolj dramatično vlagale v novo infrastrukturo. Države nameravajo v naslednjih 15 letih porabiti najmanj 9,8 milijarde evrov.

Največji presežek kapacitet napovedujejo Španiji

Države z obstoječo infrastrukturo so na dobri poti, da bodo imele največje presežne zmogljivosti. Španija naj bi po oceni imela 50 milijard kubičnih metrov presežnih kapacitet, Turčija 44 milijard, Združeno kraljestvo 40 milijard, Francija 14 milijard in Italiji 10 milijard kubičnih metrov. Uvoz LNG v Evropo se je v 2022 medletno povečal za 60 odstotkov. Več kot dvakrat se je povečal uvoz iz ZDA, 23-odstotno se je povečal uvoz iz Katarja in 12-odstotno iz Rusije. Povpraševanje po LNG bo v 2023 še naprej naraščalo, prihodnje leto pa že ponovno začelo upadati, ocenjuje IEEFA.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar