.webp){kind=icon}
Države Evropske unije (EU) so po ruski invaziji na Ukrajino občutno zmanjšale svojo odvisnost od premoga in zemeljskega plina iz Rusije, v decembru v veljavo stopa tudi embargo na uvoz ruske nafte. A v istem obdobju je Rusija postala druga največja izvoznica utekočinjenega plina (LNG) na staro celino, za Združenimi državami Amerike (ZDA).
EU je v prvi polovici leta po podatkih Evropske komisije uvozila za 7,8 milijard evrov ruskega LNG, do konca septembra pa za 12,5 milijard evrov, kar je petkrat več kot v enakem obdobju lani. Prav v tretjem četrtletju se je mesečna evrska vrednost uvoza ruskega LNG najbolj povečala, saj so evropske države ob še vedno visokih cenah z nakupi na globalnem LNG-trgu hitele napolniti plinohrame pred začetkom zimske sezone.
Evropa od začetka vojne pospešeno nadomešča ruske energente z alternativnimi viri na globalnih trgih in uvaja stroge sankcije proti Rusiji. S tem skuša zmanjšati prilive, ki ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogočajo nadaljnje financiranje vojne. A v primeru LNG, ki predstavlja glavno alternativo uvozu preko plinovodov, EU plačila Rusiji le povečuje.
To je sicer predvsem posledica visokih cen, saj količine prejetega LNG iz Rusije ne odstopajo bistveno od tistih iz prejšnjih let. Cene za zemeljski plin z enomesečnim dobavnim rokom na nizozemskem vozlišču TFF se gibljejo pri 138 evrih na megavatno uro, kar je okrog 55 odstotkov manj od avgustovskega vrha, a vseeno večkratnik dolgoletnega povprečja.
Med evropskimi državami so se ruskemu LNG odpovedale le baltske države in Združeno kraljestvo. Levji delež rasti uvoza LNG predstavljata Francija in Belgija; slednja je svoj uvoz iz Rusije v letošnjem letu v primerjavi z lanskim več kot podvojila. Pomembna uvoznica je tudi Španija, predvsem ker ima največje uvozne kapacitete za LNG na celini.
Omejena svetovna ponudba LNG
Opuščanja ruskega LNG niti ni na vidiku. Na globalnem trgu LNG primanjkuje zalog za rastoče povpraševanje v Evropi in Aziji, Rusija pa je četrta največja izvoznica LNG na svetu. Prekinitev ruskega uvoza bi že tako visoke cene plina na evropskem trgu poslala še višje.
V letu 2021 je Rusija izvozila slabih 40 milijard kubičnih metrov utekočinjenega plina; tri največje izvoznice – Avstralija, Katar in ZDA – po podatkih BP izvažajo okrog sto milijard kubičnih metrov LNG na leto.
Uvoz plina iz Rusije po letošnjih prekinitvah na plinovodnem omrežju trenutno predstavlja okrog deset odstotkov evropske porabe tega energenta; pred začetkom vojne je ta delež znašal približno 40 odstotkov. Ruski državni trgovec s plinom Gazprom, ki primarno upravlja s plinovodi, je pošiljke v Evropo ustavil sam, sklicujoč se na tehnične težave in neizpolnjevanje plačila v rubljih, medtem ko trgovanje z LNG ni bilo deležno prekinitev s strani Rusije – ali Evrope.
"S tveganjem za prekinitev uvoza ruskega LNG se vsaj za zdaj nihče ne ukvarja preveč, a bi to lahko prišlo na površje v letu 2023," je v raziskovalnem poročilu zapisal višji analitik pri Rystad Energy Kaushal Ramesh.
Totalove investicije v ruske LNG-projekte, Nemčija kupuje v Katarju
Globalna dobava LNG poteka na podlagi dolgoročnih pogodb, ki jih pogosto sklepajo multinacionalne korporacije.
Francoski naftni in plinski velikan TotalEnergies ima 20-odstotni delež v projektu Yamal LNG in 19-odstotni delež v podjetju, ki s projektom upravlja, ruskem Novateku. Čeprav je Total po začetku vojne v Ukrajini ustavil nove investicije v nekatere ruske projekte in prodal del sredstev v državi, so se odločili ostati na sibirskem polotoku Jamal – z namenom zagotoviti evropsko oskrbo s plinom, piše Bloomberg.
Bloomberg
"Nikoli nismo napovedali kakršnih koli načrtov za prepoved uvoza ruskega plina, kar se ni spremenilo," je na novinarski konferenci 25. novembra dejal Eric Mamer, glavni tiskovni predstavnik Evropske komisije.
Toda že sama ustavitev tujih oziroma zahodnih investicij v razvoj plinskih in naftnih projektov, ki je posledica sankcij, ima lahko v prihodnosti negativne posledice za Rusijo, menijo nekateri analitiki.
"Vojna v Ukrajini je ruski naftni in plinski sektor drago stala. Predvsem so trpele investicije v nove projekte. S covidom-19 povezane prekinitve v letu 2020 so zavirale vlaganje, a letošnje leto je videti kot začetek večletnega padca, ob katerem bodo pandemska leta zbledela," pravi višji analitik pri Rystad Energy Swapnil Babele.
Medtem Nemčija, ki se je v preteklosti zanašala na poceni plin iz ruskih plinovodov, sedaj pospešeno gradi uvozne terminale za uvoz LNG na severnomorski obali. Pred dnevi je ameriško podjetje ConocoPhillips podpisalo pogodbo o dobavi LNG s katarsko državno družbo Qatar Energy, ki bo od leta 2026 v Nemčijo poslala dva milijona ton LNG na leto. Pogodba je sklenjena za obdobje najmanj 15 let, je ob podpisu v Dohi dejal katarski energetski minister Saad al Kaabi.
Pogodba s Katarjem predstavlja približno šest odstotkov plina, ki ga je Nemčija prejemala iz Rusije v letu 2021.
Za zdaj se zdi, da Evropa nima drugih možnosti, kot da še naprej kupuje LNG iz Rusije in drugod. Visoke cene energije so namreč glavni razlog za visoko inflacijo, ki pritiska na dohodke gospodinjstev, zato je zanesljiva oskrba z energijo prioriteta za vlade držav članic.
S pomočjo Elene Mazneve, Anne Shiryaevskaye, Simone Foxman, Paula Wallaca in Vanesse Dezem.
