.webp){kind=icon}
Načrti za izgradnjo novih plinskih elektrarn, plinovodov in terminalov za utekočinjeni zemeljski plin na Zahodnem Balkanu v vrednosti 3,5 milijarde evra bi države prisilili v uvoz veliko več plina kot v preteklosti, kar bi v že tako zahtevno energetsko tranzicijo v regiji vneslo gospodarska tveganja in tveganja za energetsko varnost, ugotavlja nova raziskava Global Energy Monitor in Bankwatch.
Pregled podatkov kaže, da bi 2.442 megavatov načrtovanih plinskih zmogljivosti dramatično povečalo odvisnost regije od plina za proizvodnjo električne energije in skoraj potrojilo sedanjih 779 megavatov takšnih zmogljivosti.
-
Prva dva uvozna terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Črni gori in Albaniji bi z več kot 0,5 milijarde kubičnih metrov zmogljivosti povečala izpostavljenost nestanovitnemu trgu utekočinjenega zemeljskega plina.
-
2.715 kilometrov novih plinovodov bi na Zahodni Balkan pripeljalo plin iz Grčije, Hrvaške in drugih sosednjih držav.
Leta 2021 je šest držav Zahodnega Balkana – Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija – porabilo le 3,7 milijarde kubičnih metrov plina ali štiri odstotke tega, kar je istega leta porabila Nemčija.
Preberi še
Golob in Plenković dogovorila solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom
Na dnevnem redu državniškega obiska v prvi vrsti gospodarsko sodelovanje in energetika.
28.03.2023
Nafta in plin stranska poraženca nezaupanja v bančni sektor
Cene nafte so upadle na najnižje ravni od konca leta 2021.
20.03.2023
EU se pripravlja na prve skupne nakupe zemeljskega plina
Prva ponudba za nakup bo izdana v aprilu, prve pogodbe predvidoma v juniju.
07.03.2023
Predlagana širitev plinskega infrastrukturnega omrežja, ki jo podpirajo institucije Evropske unije (EU) in Združenih držav Amerike (ZDA), bi izpostavila regijo nestanovitnim nihanjem cen in morebitnemu pomanjkanju plina, ki ga je lani doživel večji del Evrope, opozarja poročilo. Albanija, Črna gora in Kosovo trenutno niso povezani s plinskimi omrežji, zato bi nova infrastruktura ustvarila povsem novo odvisnost od plina.
Po drugi strani pa se vrstijo opozorila, da omejitve segrevanja planeta na 1,5 stopinje Celzija ni mogoče doseči z grajenjem nove infrastrukture za fosilna goriva, kar pomeni, da načrtovana izgradnja plinskega omrežja pomeni milijarde evrov potencialnih nasedlih sredstev.
