Cene plina znova navzgor, a daleč pod avgustovskimi rekordi

Terminske pogodbe na cene plina so po 15-odstotnem upadu v prejšnjem tednu danes poskočile za več kot desetino. Rast cen je predvsem posledica napovedi hladnejšega vremena in omejene dobave plina iz Norveške, ki je največja evropska izvoznica plina. Trenutne so cene za dobavo plina na nizozemskem vozlišču v prihodnjem mesecu pri 107 evrih na megavatno uro.

Po napovedih vremenoslovcev naj bi se v Nemčiji in severni Evropi do konca tedna ohladilo, kar bo prisililo ljudi, da po obdobju nenavadno visokih temperatur vključijo ogrevanje.

Vlagatelje na energetskih trgih skrbijo tudi izpadi na Norveškem, ki zavirajo dobavo plina, pri čemer so določene sistemske operacije zaradi "procesnih težav" ustavljene, je za Bloomberg povedal upravitelj omrežja Gassco. Prišlo je tudi do požara v transformatorju.

Referenčne cene za dobavo plina so se sicer v zadnjih nekaj tednih prepolovile, pretežno zaradi obsežnih zalog utekočinjenega zemeljskega plina ob manjši porabi in polnih evropskih skladiščih. 

Po podatkih službe Evropske unije za podnebne spremembe Copernicus je velika verjetnost, da bo zima na stari celini minila v luči občutno višjih temperatur od običajnih.

"K obetom za zimo 2022/23 je pripomogel zelo blag oktober, pri čemer je povpraševanje več kot petino pod običajnimi nivoji," so zapisali analitiki Deutsche Bank. "Čeprav obstaja nekaj negotovosti glede razpoložljivosti utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v prihodnjem letu, je to pozitiven znak."

Kljub temu mnogi uradniki opozarjajo, da kriza še zdaleč ni končana, saj so svetovne zaloge plina omejene, zato bi bile razmere lahko zaostrene tudi prihodnjo zimo. Tudi zato na energetskih trgih vlada visoka nihajnost. 

Nemčija bo še naprej reševala podjetja

Nemška nacionalizacija plinskega giganta Uniper ni bila zadnje takšno reševanje evropskega energetskega sektorja sredi krize, ki jo je sprožila ruska vojna v Ukrajini. Zdaj bo naša največja izvozna partnerica rešila še enega uvoznika zemeljskega plina, s čimer želijo zagotoviti nemoteno oskrbo čez zimo in preprečiti gospodarski zlom.

Evropska komisija je odobrila dodatnih 225,6 milijona evrov pomoči za nemško podporo podjetju SEFE Securing Energy for Europe, s čimer bo država prevzela stoodstotno lastništvo podjetja, ki ga je prej nadzoroval Gazprom. Namen odločitve je zagotoviti varnost oskrbe nemškega gospodarstva s plinom, so zapisali pri Evropski uniji.

Uvozniki plina v Evropi se namreč spopadajo z višjimi stroški nabave električne energije in plina, potem ko je Rusija omejila dotok plina. "Številni uvozniki ruskega zemeljskega plina, ki imajo veljavne pogodbe o fiksni dobavi še izpred krize, trenutno niso oskrbovani. Vsako neizpolnjevanje fiksnih pogodb ima lahko resne posledice za stranke in nemško gospodarstvo," je dejala Margrethe Vestager, izvršna podpredsednica Evropske komisije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar