Nemška nacionalizacija Uniperja ni zadnji tak ukrep, pravi šef EIB

Nemška nacionalizacija plinskega giganta Uniper verjetno ne bo zadnje takšno reševanje evropskega energetskega sektorja sredi krize, ki jo je sprožila ruska vojna v Ukrajini.

Uniper, največji nemški kupec ruskega zemeljskega plina, je v torek potrdil, da zaključujejo dogovor, ki bi vključeval osem milijard evrov državne dokapitalizacije, nemška vlada pa bi kupila tudi delnice Uniperjevega glavnega delničarja, finskega Fortum Oyj. Nemčija je bila pod pritiskom, naj ukrepa, saj bi lahko propad podjetja zamajal največje evropsko gospodarstvo – in ogrozil dobavo energenta.

"Takšnih ukrepov bi lahko bilo še več, ker morajo države intervenirati zaradi neverjetno visokih cen energije, ki jih ni mogoče prenesti na potrošnike," je v torek za televizijo Bloomberg povedal predsednik Evropske investicijske banke Werner Hoyer. "To je verjetno nekaj, kar bomo spremljali še kar nekaj časa."

Hoyer je še dodal, da je zaradi trenutne situacije še pomembneje, da Evropa nadaljuje z zelenim prehodom. "Nadaljevati moramo z odločnostjo glede energetske preobrazbe – v Evropi in v svetu. V nasprotnem primeru bomo še naprej napajali Putinov vojaški stroj." Dejal je tudi, da je Evropa "na dobri poti, da ublaži situacijo" z zmanjšanjem povpraševanja in diverzifikacijo virov energije.