Pasti genialnega zakona, ki ureja stabilne kovance

Novi zakon o kriptovalutah bi uvedel nepotrebna tveganja tako za finančni sistem kot za potrošnike

Če bi si zasedanje ameriškega Kongresa zapomnili po čem, bi to bilo po slabo poimenovani zakonodaji. Najprej je bil tu En velik čudovit zakon (angl. One Big Beautiful Bill), ki to ni bil. Zdaj imamo Genialni zakon (angl. Genius Act), ki to ni.

Zakon Guiding and Establishing National Innovation for US Stablecoins Act, ki ga je Kongres sprejel ta teden, bi urejal stabilne kriptovalute (stablecoine) in jih učinkovito preoblikoval iz vrednostnih papirjev v plačilno sredstvo. Čeprav obstaja potreba po določeni regulaciji, saj nekateri trgovci razmišljajo o izdaji lastnih stabilnih kriptovalut, njihova širša uporaba nikakor ni genialna poteza.

Zakon bi v finančni sistem in za potrošnike vnesel ogromno tveganj. In s kakšnim namenom?

ZDA že imajo plačilno sredstvo, imenuje se dolar, in kar dobro deluje.

Namen kriptovalut je bil večji del njihove zgodovine nejasen (razen za plačevanje blaga in storitev v črni ekonomiji). Tokenizacija ima sicer potencial, da pospeši in poenostavi plačila. A velika težava ostaja volatilnost: kriptovalute niso stabilno hranilo vrednosti in zato niso uporabne kot plačilno sredstvo. Stabilne kriptovalute to rešujejo s tem, da jo skušajo vezati na fiat valuto, na dolar. To lahko storijo na več načinov, najpogosteje z uporabo sredstev z nizkim tveganjem, kot so zakladne menice kot jamstvo.

To pa še ne pomeni popolne vezave na dolar. Tudi menjalni tečaj med dolarjem in tetherom, najbolj priljubljeno stabilno kriptovaluto, podprto večinoma z ameriškimi zakladnimi menicami, še vedno niha. Je pa bolj stabilen kot nezaščitena kriptovaluta, vendar še vedno ne popolno.

 

 

Izdajatelji kriptovalut so zelo podobni bankam iz 30. let 19. stoletja, ki so prav tako izdajale lastne valute in jih je urejala posamezna zvezna država.

Podobno bi po zakonu Genius Act podjetja, ki izdajo manj kot 10 milijard vrednosti kovancev, regulirale zvezne države, medtem ko bi večje izdajatelje nadzorovala ameriška centralna banka (Fed).

Finančno gledano so bila 30. leta 19. stoletja zelo kaotična. Neprestan nadzor je bil nujen, saj je že najmanjši namig razvrednotenja povzročil množične dvige in propad bank. Zvezne države so imele različne standarde, nekatere pa so svoje banke premalo regulirale, kar je povzročilo pomanjkanje zaupanja v sistem.

Takrat potrošniki niso imeli izbire, saj splošno sprejeta fiat valuta še ni bila na voljo. Danes pa Američani lahko preprosto uporabljajo dolarje. Prodajalcem ni treba skrbeti, da bo njihova vrednost nihala, imetniki pa, da bi valuta propadla. Centralna banka poskrbi, da se to ne zgodi. In kljub občasni inflaciji ima Fed za seboj dobro zgodovino.

Uveljavitev stabilnih kriptovalut bi prav tako predstavljala tveganje za finančni sistem. Izdajatelji stabilnih kriptovalut že postajajo pomemben vir povpraševanja po ameriških zakladnih menicah.

Tether jih je lani kupil za več kot 33 milijard dolarjev in jih ima zdaj več kot Nemčija. Če bo trg narasel, nekatere banke ocenjujejo, da bi izdajatelji stabilnih kriptovalut lahko postali prisilni kupci (captive buyers) več tisoč milijard dolarjev ameriških zakladnih menic.

Vlada bi to morda ocenila kot koristno, saj bi pomagalo ohranjati nizke obrestne mere. A to hkrati uvaja sistemsko tveganje. Če bi prišlo do množičnega dviga sredstev pri eni večji kriptovaluti, bi bilo treba te zakladne menice hitro prodati, kar bi lahko povzročilo finančno krizo ali zahtevo po državni pomoči.

Smiselno se je vprašati, kakšne koristi sploh prinaša zakon Genius Act. Plačila bi postala bolj učinkovita kot trenutni sistem uporabe bank in kreditnih ter debetnih kartic, ki vse zaračunavajo precejšnje provizije. A tudi izdajatelji stabilnih kriptovalut bi za dobiček morali zaračunavati provizije.

Depositphotos

 

Trenutno večino svojih prihodkov ustvarjajo iz donosa rezervnih sredstev. A da bi izpolnjevali zahteve regulacije ali vzbudili zaupanje, morajo biti ta sredstva stabilna (v primerjavi z dolarjem) in popolnoma likvidna. Z drugimi besedami: morajo biti takšna, ki ne prinašajo donosa. Edini način za ustvarjanje dobička ob hkratnem kritju stroškov regulacije bi bil zaračunavanje provizij — najverjetneje ne nižjih od tistih pri kreditnih karticah ali bankah.

Poleg tega obstajajo posebne skrbi glede samega zakona Genius Act: regulativni nadzor ni dovolj strog, zato bi bilo nezakonito uporabljanje še vedno možno. Določbe glede stečaja in izvrševanja so nezadostne. Poleg tega obstajajo pomisleki glede navzkrižja interesov, zlasti glede predsednika, katerega družina izdaja lastne kovance.

A največje vprašanje je, zakaj želi vlada olajšati uporabo stabilnih kriptovalut kot plačilnega sredstva. Ne samo da s tem ustvarja nepotrebna tveganja, temveč spodkopava tudi svojo lastno vlogo izdajatelja dolarja.

Banka za mednarodne poravnave ima boljši predlog: če želimo koristi kriptovalut in pri tem zmanjšamo tveganja in če želimo bolje vključiti tehnologijo v centralno bančništvo, preprosto tokenizirajmo dolar.

To besedilo izraža osebno mnenje avtorja in ne nujno stališč uredniškega odbora Bloomberg LP ali njegovih lastnikov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar