Lagarde, ECB, povzala k strožji regulaciji kripto sektorja

Propadi kriptovalut in borz, ki smo jim priča v letošnjem letu, bi lahko vplivali tudi na stanje širšega finančnega sektorja, je v današnjem nagovoru evropskemu odboru za sistemska tveganja dejala Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke (ECB). Politične odločevalce je pozvala k strožji regulaciji kripto sektorja.

Ko se banke prilagajajo tehnološkim, strukturnim in okoljskim izzivom, se mora prilagoditi tudi regulativni okvir, je dejala prva dama ECB. Primer tehnološkega napredka so kriptovalute in ostala decentralizirana sredstva, ki lahko zaradi svoje nestabilnosti predstavljajo tveganje za vlagatelje. Težave kripto sektorja pa se lahko prelevijo v sistemska tveganja za širši finančni sektor, če je izpostavljenost slednjega do kriptosredstev previsoka. "S perspektive finančne stabilnosti mora biti regulacija kriptosektorja ojačana," je dejala Lagarde, pri čemer je spomnila, da je Svet EU junija letos že sprejel uredbo o trgih kriptosredstev (MiCA), ki naj bi jo Evropski parlament dokončno potrdil februarja 2023. "Posojanje in t. i. 'staking' morata biti v središču pozornosti," je še dejala Lagarde.

Lagarde je v uvodnem nagovoru udeležencem dejala tudi, da mora finančni sistem še naprej graditi na odpornosti, tako kot je po zadnji finančni krizi gradil na odpornosti bank, ki imajo danes višje likvidnostne zahteve. Poleg zmožnosti prilagajanja novim okoliščinam je druga komponenta odpornosti zmožnost odzivanja na makroekonomske šoke, je dejala Lagarde. Visoka likvidnost je za odpornost na šoke pomembna tako za banke kot za nebančne posojilodajalce, katerih tržni delež v Evropi je od leta 2009 narasel s 15 na 25 odstotkov.

V govoru se je predsednica ECB dotaknila tudi monetarne politike, ki jo vodi. Ponovila je zavezo ECB, da s pomočjo denarne politike vrne stopnjo inflacije na raven dveh odstotkov. O naslednjem dvigu ključnih obrestnih mer bodo centralni bankirji odločali 15. decembra.