Vlada je minuli teden vendarle sprejela predlog zakona o izvajanju evropske uredbe o trgih kriptosredstev. Zakon, ki ga finančna industrija že nestrpno pričakuje, bo v slovenski pravni red prenesel lani sprejeto uredbo EU, poznano po kratici MiCA (Markets in Crypto-Assets).
Slovenija s sprejemom zakona zamuja, saj je uredba v delu, ki obravnava tako imenovane stabilne kovance, konec junija že začela veljati.
Sprejem zakona je pomemben, saj bo določil pristojnosti regulatorjev za izvajanje uredbe, to sta Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Preberi še
MiCA prehiteva industrijo in nadzornike: 'Nihče ni pripravljen'!
Kaj prinaša nova regulacija kriptoindustrije?
18.06.2024
Zakon o kriptosredstvih: Slovenija ostaja davčni raj za vlagatelje
Ugodne davčne obravnave slovenskih vlagateljev v kriptopremoženje zakon ne spreminja.
08.03.2024
Predlog: Kako bi slovenska vlada zakonsko uredila trg kriptosredstev?
Gre za prenos evropske direktive MiCA, ki pa se ne dotika davčne zakonodaje.
29.02.2024
Pri ATVP in Banki Slovenije čakajo na zakon
"S sprejemom zakona o izvajanju uredbe o trgih kriptosredstev smo sicer v manjši zamudi, vendar sta oba nadzorna organa, tako Banka Slovenije in kot tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev, seznanjena o tem, kako morata postopati, saj je uredba v celoti zavezujoča in se uporablja neposredno," so za Bloomberg Adria sporočili z ministrstva za finance, ki je pripravilo predlog zakona.
Zakon bo razdelil pristojnosti med nadzornimi organi, torej Banko Slovenije in ATVP, predpisal način izvajanja nadzora, določil nadzorne ukrepe in predpisal sankcije v primeru kršitev izvajanja uredbe EU o trgih kriptosredstev, so še pojasnili na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič.
"S sprejemom zakona o izvajanju uredbe o trgih kriptosredstev smo sicer v manjši zamudi, vendar sta oba nadzorna organa, tako Banka Slovenije in kot tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev seznanjena o tem, kako morata postopati, saj je uredba v celoti zavezujoča in se uporablja neposredno," so sporočili z ministrstva za finance.
Vendar v nasprotju z navedbami ministrstva tako iz ATVP kot iz Banke Slovenije sporočajo, da brez zakona ne morejo ukrepati. Iz Banke Slovenije so sporočili, da bo izvajanje uredbe o trgih kriptosredstev ter direktiv, ki se nanašajo na to področje, uredil omenjeni zakon, in nas usmerili na ministrstvo za finance. Tudi z ATVP so odgovorili, da čakajo na sprejem zakona.
Zakon mora po sprejemu na vladi potrditi še državni zbor, ki je avgusta na parlamentarnih počitnicah, prva redna seja je razpisana v zadnjem tednu septembra, kaže parlamentarni koledar.
Banka Slovenije ne more izdajati dovoljenj
Sprejem zakona v Sloveniji je zelo pomemben za slovenski "fintech ekosistem", je poudaril pravnik in strokovnjak za kriptoindustrijo Peter Merc iz družbe Lemur Legal. Ker zakon še ni uveljavljen, Banka Slovenije še nima zakonske pristojnosti za izdajo dovoljenja izdajatelju tako imenovanih stabilnih kovancev, je za Bloomberg Adria pojasnil Merc.
Uporabna vrednost teh stabilnih kovancev oziroma e-denarnih žetonov (electronic money tokens – EMT) je po Merčevem mnenju zelo velika. "Vemo, da je bila tehnologija veriženja blokov ustvarjena za to, da na varen način omogoča prenos informacij v digitalni obliki." EMT (in drugi stabilni kovanci) lahko služijo za poravnavo v finančnem sistemu, ki je takojšnja, čezmejna in gre mimo obstoječe plačilne infrastrukture, pravi Merc. "To pa lahko pomeni nižjo ceno transakcij (pa tudi večjo hitrost) za deležnike."
Sprejem zakona je zelo pomemben za slovenski "fintech ekosistem", je povedal Peter Merc, pravnik in strokovnjak za kriptoindustrijo iz družbe Lemur Legal.
EMT niso tipične kriptovalute, za katere je tipična decentralizacija, ampak gre za regulirani elektronski denar, ki ga bodo lahko izdajale samo družbe, ki bodo imele dovoljenje regulatorja za izdajanje elektronskega denarja, pravi Merc. V Sloveniji bo to Banka Slovenije, vendar šele, ko bo imela zakonsko podlago.
Uredba MiCA naj bi bolje zaščitila vlagatelje
Cilj uredbe o trgih kriptosredstev je predvsem zaščititi vlagatelje s povečanjem preglednosti in vzpostavitvijo celovitega okvira za izdajatelje in ponudnike storitev, vključno s skladnostjo s pravili o preprečevanju pranja denarja, so po sprejemu predloga zakona sporočili iz vlade.
MiCA se bo začela v celoti uporabljati 30. decembra 2024, razen določil glede izdajanja e-denarnih žetonov (tako imenovanih stabilnih kovancev, vrednost katerih je vezana na državne valute), ki so se začela uporabljati že od 30. junija letos. Konec leta pa bodo začela veljati pravila tudi za druge ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi (med njimi kriptoborze) in izdajatelje kriptožetonov.
Kot smo poročali ob sprejetju uredbe, ta daje Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) pooblastila za posredovanje in prepoved ali omejitev kriptoplatform, če bo presodil, da vlagateljev ustrezno ne ščitijo ali ogrožajo celovitost trga ali finančno stabilnost. Podjetja bodo morala razkriti tudi svojo porabo energije in vpliv digitalnega premoženja na okolje.
ESMA opozarja državne regulatorje
ESMA je pred dnevi opozorila državne regulatorje, naj bodo med postopkom licenciranja pozorni na tveganja globalnih ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki uporabljajo platforme za trgovanje s kriptosredstvi zunaj EU. "Globalna podjetja morajo izpolnjevati obveznosti, določene v MiCA, da se zagotovi varstvo potrošnikov/vlagateljev ter pregledno in pravilno delovanje trgov v zvezi s kriptosredstvi," so zapisali v ESMA.