ECB reže obresti, Lagarde: Naložbe v obrambo in infrastrukturo varovalka pred carinami

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na današnjem zasedanju sledil pričakovanjem analitikov in vlagateljev, ki so napovedovali že osmo zaporedno znižanje osrednje evrske obrestne mere. Evropski monetarni bankirji so z le enim glasom proti depozitno obrestno mero znižali za četrtino odstotka oziroma 25 bazičnih točk na 2 odstotka, sporoča ECB.

V svojih inflacijskih napovedih so centralni bankirji ubrali bolj zadržano pot, saj po novem za prihodnje leto ne napoveduje več 1,9-, ampak 1,6-odstotno inflacijo; napovedi za leto 2027 z dvoodstotno napovedjo ostajajo nespremenjene. Prav drugačna ocene inflacije je najpomembnejša sprememba, ki bo spodbudila razprave o tveganju, da ta ne bo dosegla dvoodstotnega cilja, kar pod vprašaj postavlja posledična pričakovanja o nadaljnjih znižanjih.

Svet ECB je sicer že na zadnji seji aprila opozoril na negativne učinke ostre protekcionistične politike Trumpove administracije na evrsko gospodarstvo. "Negotovost v trgovinski politiki bo vplivala na naložbe in izvoz evroobmočja," pa je ta zapisala v današnjem sporočilu za javnost.

"Zlasti v sedanjih izjemno negotovih razmerah bomo pri določanju ustrezne denarne politike sledil pristopu, ki bo temeljil na podatkih in se bo sprejemal na posameznih zasedanjih. Odločitve bodo temeljile na oceni inflacijskih obetov ob upoštevanju novih gospodarskih in finančnih podatkov, dinamike temeljne inflacije in moči prenosa denarne politike. Svet ECB se vnaprej ne zavezuje k določeni poti sprememb obrestnih mer," so o prihdnjih izgledih zapisali bankriji.

ECB je preigrala tudi alternativne scenarije glede razvoja trgovinskih navskrižij z ZDA. Nadaljnje zaostrovanje napetosti bi pomenilo rast in inflacijo pod osnovno ravnjo, navajajo. Nasprotno, če bi se trgovinske napetosti rešile z ugodnim izidom, bi bila rast in - v manjši meri - inflacija višji od osnovnih napovedi.

 

Malenkostno korekcijo je bila deležna tudi ocena gospodarske rasti za prihodnje leto, ki se je s prejšnjih 1,2 znižala na 1,1 odstotka, za leti 2025 (0,9 odstotka) in 2027 (1,3 odstotka) ta ostaja enaka kot prej.

Naslednje znižanje se pričakuje septembra, ko naj bi se pogajanja z ZDA zaključila in nove napovedi razkrile vse posledice uvedbe carin. Medtem ko bosta rast in inflacija v prihodnjih mesecih verjetno šibkejši, bi lahko visoki evropski vojaški in infrastrukturni izdatki v daljšem obdobju povzročili njihovo povečanje.

"ECB je v težkem položaju," je za Bloomberg dejal Jari Stehn, glavni evropski ekonomist pri banki Goldman Sachs, ki poleg trgovine navaja tudi pomanjkanje konkretnih podrobnosti o fiskalnih spodbudah. "Vse to otežuje ustrezno priredbo monetarne politike."

Lagarde: Skrbi o posledicah trgovinske vojne manjše

"Inflacija naj bi bila letos v povprečju dvoodstotna, naslednje leto smo napoved znižali z 1,9 na 1,6 odstotka na račun močnega evra in nižjih cen energeije, na srednji rok se bo inflacija ustalila pri 2 odstotkih," je na tiskovni konferenci povedala predsednica ECB Christine Lagarde. Višje carine in okrepljen evro bodo obremenili evropski izvoz, je povedala predsednica. 

"Več naložb v obrambo in infrasturkturo bo v srednjem obdobju okrepilo ekonomsko rast, zato bo gospodarstvo območja z evrom bolj odporno na globlane šoke," je dejala. Robusten trg dela in boljši pogoji financiranja bosta pomagala potrošnikom in družbam pri spoprijemanjih z globlano negotovostjo. V trenutnem geopolitičnem okolju moramo evroobmočje narediti konkurenčnejše in odpornejše, meni predsednica. V nasportnem primeru so pričakovanja v zvezi z rastjo evroobmočja "nagnjena v negativno smer".

"Skrbi zaradi volatilnosti na račun trgovinske vojne in vpliva na kreditiranje gospodarstva so se v primerjavi z aprilom zmanjšale," je predsednica povedala o vplivu na trg posojil.

Glede inflacije so napovedi bolj negotove kot običajno, pravi Lagarde. Možni viri negativnega pritiska je pocenitev energije in okrepljen evro. To bi se lahko še okrepilo, če bi višje carine povzročile manjše povpraševanje po izvozu in bi države "s presežnimi proizvodnimi kapacitetami" svoje blago preusmerile v evrsko območje.

Poletni premor?

Vlagatelji v svojih kalkulacijah že upoštevajo premor v juliju, nekateri konzervativni oblikovalci politik pa so se prav tako zavzeli za premor, s čimer bi ECB dobila priložnost za oblikovanje ocene, kako bodo izjemna negotovost in politične pretresi doma in v tujini vplivali na napovedi.

"Razlogi, da je ECB previdna pri nadaljnjih korakih, so povezani tako s potrebo po več informacijah o trgovinski vojni, zlasti o povračilnih ukrepih, kot tudi o nemškem fiskalnem popuščanju," je dejal za Reuters ekonomist Societe Generale Anatoli Annenkov.

O prihodnjih napovedih spodaj objavljamo napoved banke UniCredit, ki danes na slovenski trg uvaja nov sklad onemarkets.

 

 

Novica je bila dopolnjena z odločitvijo ECB in izjavami predsednice Christine Lagarde po celotni vesti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar