Republika Slovenija je včeraj na mednarodnih kapitalskih trgih uspešno povečala izdajo 10-letne obveznico RS93 v višini 500 milijonov evrov, s kuponsko obrestno mero 3,00 odstotka in z zapadlostjo 10. marca 2034. Z dodatno izdajo je tako izdani obseg obveznice RS93 povečala na dve milijardi evrov.
"Uspešnost transakcije je dokazal velik obseg povpraševanja s strani investitorjev,« so sporočili iz ministrstva za finance. »Vlagatelji so se pozitivno odzvali na ponudbo in tako je knjiga naročil do 12.15 presegla dve milijardi evrov, kar je omočilo določitev končnega razmika pri srednjem tečaju obrestne zamenjave plus 58 bazičnih točk, ki je predstavljal ekvivalent ravni sekundarnega trga," so zapisali.
Šeskratnik med ponudbo in povpraševanjem
"V skladu z našimi pričakovanji se je Slovenija odločila za drugo predfinanciranje. Čeprav je bil začetni ciljni razpon določen na 250-500 milijonov evrov, je veliko povpraševanje vlagateljev spodbudilo vlado, da je sprejela ponudbe na zgornji meji razpona," je v komentarju operacije zapisal analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković.
Preberi še
Novo zadolževanje: Država v povečanje izdaje desetletne obveznice
V letu 2022 je država na takšen način štirikrat povečala izdajo iste obveznice.
13.03.2024
Izjemen interes za novo izdajo hrvaških evroobveznic
Hrvaški minister za finance je napovedal novo izdajo ljudskih obveznic.
06.03.2024
Je prodaja ljudskih obveznic uspeh ali nezaupnica vladi?
Ekonomist Matej Lahovnik: Vlada bo morala za spodbujanje razvoja klinično mrtvega trga kapitala razmisliti o drugih ukrepih.
21.02.2024
Razpon pri srednji zamenjavi se je zmanjšal za sedem bazičnih točk v primerjavi s prvotno ponujenim razponom, in sicer s 65 bazičnih točk na 58 bazičnih točk.
S šestkratnim razmerjem med ponudbo in kritjem se je razpon pri srednji zamenjavi zmanjšal za sedem bazičnih točk v primerjavi s prvotno ponujenim razponom, in sicer s 65 bazičnih točk na 58 bazičnih točk. Končni donos znaša približno 3,2 odstotka, kar se ujema s trenutno ceno desetletne obveznice in ohranja enak razpon kot pri prvotni izdaji v začetku leta 2024, pravi Blažeković.
"Omeniti velja, da slovenska vlada ni pod pritiskom, da bi morala hiteti z izdajo obveznic, glede na svoje obsežne denarne rezerve, ki udobno presegajo zapadlost dolga v letošnjem letu in predvideni proračunski primanjkljaj," navaja Blažeković. Denarne rezerve Slovenije namreč trenutno znašajo približno osem milijard evrov, medtem ko skupni seštevek zapadlosti v letošnjem letu in pričakovanega primanjkljaja znaša približno pet milijard evrov.
Povsem običajna praksa
Slovensko zakladništvo se pogosto odloča, da za svoje operacije financiranja ne izda nove obveznice, temveč poveča izdajo iste obveznice. V letu 2022 je država na takšen način štirikrat povečala izdajo iste obveznice, in sicer v vrednosti 830 milijonov evrov.
"To je popolnoma običajna praksa. To počnemo že zelo dolgo. Na takšen način smo izvedli financiranje za dokapitalizacijo bank v obliki obveznic," je v intervjuju takrat povedal Marjan Divjak, ki je zadnjih deset let generalni direktor direktorata za zakladništvo pri ministrstvu za finance.