Član izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) in guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot je v radijskem intervjuju povedal, da bi v primeru poslabšane inflacije pri ECB lahko sprejeli več polodstotnih dvigov obrestne mere. Trgi trenutno pričakujejo četrtodstoten dvig v juliju in predviden polodstoten dvig v septembru. Knotova izjava namiguje, da bi septembrskemu dvigu lahko sledili še nadaljnji polodstotni dvigi.
Knot, ki se ga drži sloves finančnega jastreba, je bil prvi član izvršilnega odbora, ki je predlagal več kot četrtodstotne dvige. Po njegovem tudi višji dvigi ne bi dvignili obrestne mere za več kot 200 bazičnih točk pred začetkom leta 2023.
"Videti moramo, ali bo to dovolj za ustalitev inflacije pri dveh odstotkih na srednji in dolgi rok," je povedal. "Če to ne bo dovolj, bomo morali mero dvigniti še višje. A nemogoče je napovedati odstotek. Ne morem izključiti nobenega odstotka."
Bloomberg
Cene dobrin v Evropi so zrasle za več kot osem odstotkov, zato ECB načrtuje dvig svoje depozitne obrestne mere s trenutnih -0,5 odstotka. Ameriška centralna banka (Fed) in britanska centralna banka (Bank of England) sta z zategovanjem monetarne politike že začeli; Fed je v sredo sprejel 0,75-odstotni dvig obrestne mere, kar je največji dvig od leta 1994.
Belgijski član sveta Pierre Wunsch je že prejšnji teden povedal, da so prvi dvigi za skupnih 150 do 200 bazičnih točk "praktično samoumevni", saj bodo realne mere na kratki rok ostale negativne. Glede dvigov po septembru soglasje še ni bilo doseženo, odločevalci pa so očitno pripravljeni tudi na velike korake.
.webp){kind=icon}
