V Turčiji je zmago na nedeljskih volitvah slavil dosedanji predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki s tem podaljšuje svojo vladavino v tretje desetletje, turška lira pa ob pričakovanju nadaljevanja ohlapne monetarne politike poglablja padce.
V odziv na Erdoganovo zmago je lira v ponedeljek izgubila 0,4 odstotka v primerjavi z dolarjem; za en dolar je sedaj potrebno odšteti 20,05 lire, kar je blizu rekordnemu dnu, medtem ko se je tečaj v petek ustavil pri 19,97 lire za dolar.
Analitiki pri banki Morgan Stanley napovedujejo še globlje padce. Turška valuta naj bi po njihovih napovedih izgubila še 29 odstotkov vrednosti in do konca leta pristala pri tečaju 28 lir za en dolar, poroča Bloomberg.
Padec in napoved nadaljnjih padcev prihajata po že tako težavnem obdobju za liro, ki je v zadnjem letu izgubila 22 odstotkov v primerjavi z dolarjem, kar je posledica Erdoganove kreativne monetarne politike. Turški predsednik verjame, da je najboljši recept za boj s povišano inflacijo ohranjanje obrestnih mer na nizki ravni.
To je ravno nasprotni pristop od večjih centralnih bank po svetu, ki so v zadnjem letu dvignile obrestne mere za zajezitev rasti cen, turška centralna banka pa je sledila Erdoganovi dogmi in ključno obrestno mero celo znižala za 550 bazičnih točk.
Ta politika ni bila poceni, saj je centralna banka v zadnjem letu in pol porabila skoraj 200 milijard dolarjev za podporo lire, neto devizne rezerve so postale negativne, inflacija pa je lani poskočila nad 80 odstotkov, preden je v aprilu padla na 44 odstotkov.
"Očitno je, da sedanji gospodarski model ne deluje," je za Bloomberg dejal Burak Cetinceker, upravitelj denarja pri Strateji Portfoy v Istanbulu. "Tega se verjetno zaveda tudi Erdogan, zato je v bližnji prihodnosti verjeten skromen prehod na ortodoksno politiko, ker drugače model ni vzdržen. Vsak signal v tej smeri bi trg pozdravil."
Erdogan je v drugem krogu prejel 52 odstotkov glasov, trge pa je presenetil že v prvem krogu 14. maja, ko se mu je za las izmuznila zmaga, čeprav so mu analitiki napovedovali poraz. Dobra predstava v prvem krogu je povzročila strm porast zamenjav kreditnega tveganja (angl. credit default swap), več kot 20-odstotni padec bančnih delnic in padec lire.
"Narediti je treba nekaj popravkov, vsaj da ne bi zmanjkalo deviznih rezerv," pa pravi Viktor Szabo, investicijski direktor pri Abrdn v Londonu. Treba bo počakati na nove politične usmeritve, ker so "trenutne heterodoksne politike nevzdržne."
.webp){kind=icon}
