Šestmesečni euribor presegel 3,5 odstotka

Evropska centralna banka (ECB) bo po pričakovanjih analitikov na prihodnjih treh srečanjih ključne obrestne mere zvišala trikrat za 25 bazičnih točk – skupno za 75 bazičnih točk. Skladno z višino obrestnih mer se spreminja tudi euribor. Medbančna obrestna mera in najpomembnejša referenčna obrestna mera na evropskem denarnem trgu predstavlja osnovo za obrestne mere različnih finančnih produktov. Po tej obrestni meri si največje evropske banke med sabo posojajo denar.

Tako tri- kot tudi šestmesečni euribor sta v sredini marca upadla; od takrat naprej se krepita. Šestmesečni euribor je v zadnjih dneh presegel raven 3,5 odstotka. To je najvišje od septembra leta 2008. Trimesečni euribor se je v tem času povzpel na 3,175 odstotka. Euribor, ki ga banke uporabljajo pri določanju posojil z variabilno obrestno mero, direktno vpliva na višino obroka posojila. Dobra novica je, da se euriborja bližata vrhu. Do takrat pa bodo mesečni obroki posojil z variabilnimi obrestnimi merami še naprej rasli.

Vrh euriborja pričakujejo v tretjem trimesečju

Na kateri točki bi se rast morala končati? Kdaj bo euribor dosegel najvišjo vrednost? Kdaj bo začel ponovno upadati? Analitiki Bloomberga, ki napovedujejo gibanje trimesečnega euriborja, ocenjujejo, da bo ta vrh dosegel v tretjem trimesečju leta. Mediana napovedi kaže vrh pri 3,6 odstotka. V zadnjem trimesečju letošnjega leta naj bi začel trimesečni euribor znova upadati. Pozor, gre za napoved gibanja trimesečnega euriborja. Slovenske banke pri posojilih z obrestno mero najpogosteje uporabljajo šestmesečni euribor. Slednji je od trimesečnega vedno višji.

Analitiki v primerjavi z napovedjo iz marca zdaj pričakujejo, da bo euribor rasel počasneje. Vrh bo še vedno dosegel pri 3,6 odstotka, vendar bo za razliko od marčevske napovedi nato hitreje upadel z vrha. Najbolj črnogledi analitiki v tretjem trimesečju napovedujejo vrh pri 3,85 odstotka, najbolj optimistični pa pri 2,2 odstotka. Najvišje obrestne mere pričakuje Gottfried Steindl, analitik pri Reiffesein bank v Avstriji.

Povprečna obrestna mera stanovanjskega posojila januarja 4,4 odstotka

Spremenljive obrestne mere za nova posojila v Sloveniji še naprej strmo naraščajo. Povprečna variabilna obrestna mera za stanovanjsko posojilo, sklenjeno januarja, je bila 4,4 odstotka. To je skoraj odstotno točko več od povprečja v območju z evrom. Pri potrošniških posojilih z variabilno obrestno mero je situacija obratna. Povprečna variabilna obrestna mera, sklenjena za novo potrošniško posojilo, je januarja znašala 6,8 odstotka. To je manj od povprečja držav v evroobmočju, kjer je povprečje 7,4 odstotka.

Obrestne mere za vloge v Sloveniji ostajajo precej nižje od ostalih držav v evroomobčju. Povprečne obrestne mere za vloge do enega leta so bile januarja 0,2-odstotne, v evroobmočju pa 1,5-odstotne. Obrestne mere za vloge nad enim letom so januarje ostale nespremenjene pri 1,4 odstotka. V območju z evrom so povprečno zanašale dva odstotka.

Maja se obeta dvig za 25 bazičnih točk

Svet ECB se bo na srečanju znova sestal 4. maja. ECB želi z višanjem obrestnih mer zajeziti inflacijo, ki je marca v območju z evrom znašala 6,9 odstotka in je več kot trikrat višja od ciljne. Cilj ECB je srednjeročno inflacijo znižati na raven dveh odstotkov. Osnovna inflacija je z vrha, ki ga je dosegla oktobra, že upadla. Še vedno pa se krepi jedrna inflacija, ki ne upošteva cen hrane, energije, alkohola in tobačnih izdelkov. Kot je dejala predsednica ECB Cristine Lagarde, bodo obrestne mere ostale visoke, dokler ne bodo pripomogle k znižanju inflacije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar