Euribor je znova zrasel, kako visoko bi lahko šel?

Referenčna medbančna obrestna mera je ob našem zadnjem pisanju zdrsnila s 14-letnega vrha. V vmesnem času je znova zasedala Evropska centralna banka (ECB), ki je pred dvema tednoma obrestne mere zvišala za 50 bazičnih točk. Medbančna obrestna mera in najpomembnejša referenčna obrestna mera na evropskem denarnem trgu je od takrat znova zrasla. Šestmesečni euribor je pretekli teden, natančneje v četrtek, dosegel 3,3 odstotka, od takrat pa se ponovno blago niža. Trenutno se nahaja pri 3,24 odstotka.

Trimesečni euribor, ki ga pri izračunu sprejemljivih obrestih mer uporablja manj bank, je od zasedanja ECB zrasel. Do 16. marca je zdrsnil na 2,65 odstotka; pa po 16. marcu, ko je Christine Lagarde zvišala obrestne mere, je znova zrasel in vztraja na ravni treh odstotkov. Trimesečni euribor se je okrepil bolj od šestmesečnega. Prvi je v zadnjih dveh tednih zrasel za 0,37 odstotne točke, drugi pa za približno 0,3 odstotne točke. Kako visoko bi še lahko šel? Napovedi analitikov in ekonomistov, ki jih zbira Bloomberg, napovedujejo zgolj gibanje trimesečnega euriborja, ki je običajno malce nižji od šestmesečnega.

Vrh trimesečnega euriborja v povprečju pričakujejo v tretjem trimesečju – pri 3,51 odstotka. Ob koncu leta bi po napovedih lahko zdrsnil na 3,48 odstotka, do konca prihodnjega leta pa na 2,58 odstotka. Napovedi analitikov se precej razlikujejo. Za tretje trimesečje je najnižja pri 3,15, najvišja pa pri štirih odstotkih.

Obrestne mere so se januarja dodatno zvišale

Obrestne mere za novo odobrena posojila nebančnemu sektorju so se januarja še dodatno zvišale. Kakšne obrestne mere so Slovenci januarja dobili pri novih posojilih? Pri posojilih gospodinjstvom so bile spremenljive obrestne mere višje od fiksnih. Pri stanovanjskih posojilih so bile spremenljive v primerjavi z enakim obdobjem lani višje za 2,9 odstotne točke, pri potrošniških za 2,2 odstotne točke, medtem ko so bile fiksne pri stanovanjskih posojilih višje za 2,1 odstotne točke, pri potrošniških posojilih pa za 0,8 odstotne točke, kažejo podatki Banke Slovenije (BS).

Povprečna variabilna obrestna mera za stanovanja posojila je januarja znašala 4,4 odstotka, v območju z evrom pa 3,5 odstotka. Povprečna obrestna mera za potrošniška posojila se je januarja zvišala na 6,8 odstotka. V evroobmočju je bila s 7,4 odstotka še višja.

Povprečna fiksna obrestna mera za stanovanjska posojila je januarja v Sloveniji znašala 3,8 odstotka, v evroobmočju pa tri odstotke. Pri potrošniških posojilih je bila povprečna obrestna mera tako kot pri stanovanjskih 6,8 odstotka. V območju z evrom je bila sedemodstotna.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar