Vse več družb išče alternative vire financiranja, ki zamenjujejo bančne kredite. Namesto dolgoročnih kreditov podjetja lahko izberejo korporativne obveznice, alternativa kratkoročnim kreditom pa so običajno komercialni zapisi, ki so v osnovi pisni vrednostni papirji, s prodajo katerih se zbirajo kratkoročna denarna sredstva.
Preverili smo, kdo je letos iskal vire financiranja na kapitalskem trgu.
V dveh največji bankah pri nas – Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) – so tudi letos podjetjem pomagali pri izdaji korporativnih obveznic in komercialnih zapisov. Pri NKBM so za GEN-I izvedli 11. izdajo komercialnih zapisov z zapadlostjo do 360 dni v skupni vrednosti 75,7 milijona evrov.
Preberi še
Krivulja donosnosti obveznic ne kaže na svetlo prihodnost
Čeprav je gospodarsko ohlajanje zadosten razlog za skrb, obrat krivulje donosnosti pogosto signalizira še precej resnejše dogodke.
29.12.2022
Kako investirati med recesijo?
V roku leta dni Bloombergovi analitiki pričakujejo 60-odstotno verjetnost nastanka recesije v ZDA in 80-odstotno verjetnost v evrooobmočju. Kako investirati v takšnih razmerah?
20.12.2022
NLB vendarle izdala obveznico po visoki, 11-odstotni donosnosti
Danes je NLB vendarle uspela izdati 225-milijonsko izdajo desetletnih podrejenih obveznic.
21.11.2022
Vse višje donosnosti do dospetja državnih obveznic, kako jih kupiti
Tako fizične osebe kot tudi podjetja lahko državne obveznice kupujejo prek bank, kjer morajo imeti odprt trgovalni račun in oddati naročilo za nakup.
21.11.2022
Pri NLB so z izdajo komercialnih zapisov in korporativnih obveznic v zadnjih letih pomagali podjetjem SIJ, GEN-I, Titus, Equinox, Valiant, Adventura in SID banka.
Tudi sama banka NLB je letos že trikrat izdala obveznice: julija za 300 milijonov evrov s šestodstotno letno donosnostjo, septembra za 82 milijonov evrov z 9,72-odstotno letno donosnostjo in novembra za 225 milijonov evrov z več kot 11-odstotno donosnostjo.
Komercialne zapise sta letos izdali še podjetji T-2 – nominalen znesek izdaje je bil 26,67 milijona evrov – in Javna razsvetljava, ki je izdala komercialne zapise v vrednosti šest milijonov evrov, kažejo podatki Centralne klirinško depotne družbe (KDD).
Kakšen je postopek izdaje?
Komercialni zapisi in korporativne obveznice se izdajo po postopku, ki je opredeljen z veljavno zakonodajo. V grobem lahko postopek razdelimo v naslednje faze:
- Obveščanje javnosti in povabljenih vlagateljev o nameravani izdaji
- Predstavitve za vlagatelje (roadshow, angl.)
- Sondiranje trga (zbiranje neobvezujočega interesa s strani vlagateljev)
- Določanje končnih pogojev, vključno z donosnostjo, glede na zahteve trga, pričakovanja izdajatelja itd.
- Izvedba ponudbe vrednostnih papirjev (zbiranje obvezujočega interesa s strani vlagateljev)
- Alokacija vrednostnih papirjev vlagateljem
- Vplačilo vrednostnih papirjev in izdaja vrednostnih papirjev v KDD
- Uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, kar je za slovenske vlagatelje najpogosteje Ljubljanska borza (v določenih primerih)
Tako so postopek izdaje komercialnih zapisov in korporativnih obveznic opisali pri NLB.
Zakaj se podjetja odločajo za tovrstne vire financiranja?
Na kapitalskih trgih se v splošnem podjetja lahko zadolžujejo z višjimi zneski. Pomembna razloga za odločitev za tovrsten način financiranja pa sta tudi dodatna razpršitev virov financiranja in gradnja odnosa do investitorjev.
Interes podjetij za izdajo dolžniških finančnih inštrumentov se relativno glede na povpraševanje po bančnih posojilih ciklično spreminja. Podjetja se pri virih financiranja poskušajo obnašati čim bolj racionalno. Če ima podjetje primerno boniteto in dobi cenejši vir financiranja pri bankah, se praviloma ne bo odločilo za izdajo finančnih instrumentov, poudarjajo pri NKBM. V prvem polletju letos so denimo zahtevane donosnosti na podjetniške obveznice zrasle bistveno hitreje kot obrestne mere na bančna posojila, zato so postali dolžniški finančni inštrumenti manj zanimivi. V preteklih letih pa je zaradi nizkih obrestnih mer na kapitalskih trgih velikokrat veljala prav obratna situacija, izpostavljajo pri NLB.
Tudi v prihodnje bodo razmere na kapitalskih trgih in ostali makroekonomski parametri, kot so stopnja inflacije, obrestne mere bank za posojila in zahtevane donosnosti vrednostnih papirjev, glavni dejavniki, po katerih se bodo ravnala podjetja, ki iščejo ugodne vire financiranja, menijo pri NKBM. Izdajatelji bodo tudi v prihodnje izdajali tovrstne vrednostne papirje zaradi ohranitve zaupanja in odnosa do svojih vlagateljev, kar jim omogoča tudi nadaljnji dostop do kapitalskih trgov. Za potencialne nove izdajatelje je odločitev o prvi izdaji dolžniških vrednostnih papirjev predvsem strateškega pomena, saj v osnovi spreminja način financiranja podjetja. "Pričakujemo, da bodo novi izdajatelji – skladno s preteklo prakso – na trg prihajali po večmesečnih pripravah," še menijo pri NLB.