.webp){kind=icon}
Evropska centralna banka (ECB) je v najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti opozorila na vpliv povišane inflacije na celoten sistem – tako za banke kot tudi za zadolžene države in gospodinjstva –, saj se gospodarski obeti ob rekordni inflaciji slabšajo. Kot poudarjajo, je finančna stabilnost evroobmočja od prejšnjega poročila mnogo ranljivejša.
"Tveganje recesije za evroobmočje je zaradi visokih energetskih stroškov vse večje," so zapisali v poročilu. Gospodarstvo močno obremenjuje večji pritisk zaradi motenj v oskrbi s plinom, motenj v dobavni verigi, visokih cen energije in šibkejše svetovne trgovine. Analitiki so znižali pričakovanja glede rasti za prihodnje leto za zasebni sektor na –0,1 odstotka, medtem ko so maja napovedovali triodstotno rast. Hkrati so se inflacijska pričakovanja z majskih 2,4 povišala na 5,8 odstotka.
"Ljudje in podjetja že čutijo vpliv naraščajoče inflacije in upočasnitev gospodarske dejavnosti," je po objavi dejal podpredsednik ECB Luis de Guindos. "Naša ocena je, da so se tveganja za finančno stabilnost povečala, medtem ko je tehnična recesija v območju evra postala verjetnejša," je bil v Frankfurtu jasen de Guindos. Kot dodaja, je zelo težko imeti finančno stabilnost brez stabilnosti cen.
Preberi še
Banke: Podjetja si pospešeno izposojajo denar za povečanje likvidnosti
Slovenske banke večjo rast beležijo predvsem pri kratkoročnih in srednjeročnih kreditih.
14.11.2022
ECB: Breme visoke inflacije neenakomerno porazdeljeno
Potrošniki septembra povišali inflacijska pričakovanja, ugotavlja ECB.
10.11.2022
Lagarde: 'Ne verjamem, da lahko recesija ukroti inflacijo'
Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je opozorila, da je 'blaga recesija' v evroobmočju možna.
03.11.2022
Več slabih posojil?
Banke bodo medtem morda morale prihodnje leto nameniti več denarja za slaba posojila, ugotavlja ECB. "Nadaljnje poslabšanje finančnih pogojev bi lahko spremenilo razpoloženje trga do nekaterih ranljivejših izdajateljev državnih vrednostnih papirjev v območju evra," še dodajajo pri ECB.
Pogoji državnega financiranja so se zaradi višjih obrestnih mer znatno zaostrili. "Zahtevana donosnost državnih obveznic se je od prejšnje izdaje poročila o finančni stabilnosti močno povečala," piše v poročilu. Kljub temu se je razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom (BDP) začelo zmanjševati. Dolg evroobmočja naj bi se s 95,6 odstotka BDP leta 2021 do leta 2024 zmanjšal na 89,9 odstotka, kar je še vedno znatno nad predkovidno ravnjo (84 odstotkov).
Na drugi strani je zadolževanje gospodinjstev ostalo močno, čeprav ECB opaža vse več znakov, da je doseglo prelomnico. "Rast posojil za nakup stanovanj in za potrošnjo je v zadnjih mesecih ostala stabilna, vendar se zdi, da se je naraščajoči trend ustavil. Tudi banke poročajo o zaostritvi kreditnih standardov in zmanjšanju povpraševanja gospodinjstev po posojilih," poudarja ECB.
Ocene precenjenosti nepremičnin na najvišjih ravneh
Pri ECB poleg tega ugibajo, da so nepremičninski trgi morda na prelomnici, saj rast obrestnih mer zmanjšuje povpraševanje po novih posojilih. "To so znaki, da bi se lahko rast cen nepremičnin v zadnjih letih postopoma ustavila, pri čemer so ocene precenjenosti nepremičninskega trga na najvišjih ravneh v več kot petih letih," je sporočila ECB.
Nominalne cene stanovanj v evroobmočju so v drugem četrtletju zrasle za 9,3 odstotka, kar je nekoliko manj kot v prejšnjem četrtletju. Ob tem gospodinjstva menijo, da je manj verjetno, da bodo v prihodnjem obdobju kupila ali zgradila dom, medtem ko manjši delež gradbenih podjetij pričakuje, da se bodo cene gradnje še zvišale. "Ker se povpraševanje upočasnjuje, bi bil lahko gradbeni sektor pod pritiskom. To bi lahko vodilo v naraščanje neplačil in upad naložb," opozarja ECB.
