Delniški trgi v azijskem trgovanju še naprej upadajo, prav tako terminske pogodbe na ameriške delnice, ki kažejo prihodnja gibanja borznih indeksov. Vlagatelje skrbi predvsem "jastrebovska" retorika centralnih bank, ki napovedujejo nove dvige obrestnih mer, pa tudi različna tveganja na Kitajskem. Ob vse večji negotovosti pridobiva dolar, saj vlagatelji iščejo zatočišče pred nestanovitnostjo na svetovnih trgih.
Največ k upadanju delniških indeksov prispevajo tehnološka podjetja, med drugim tudi zaradi sporočila proizvajalca čipov Nvidia, da jim je ameriška vlada naročila, naj prenehajo s prodajo čipov na Kitajskem in v Rusiji.
Na trgih odmeva tudi kitajska poteza, da s četrtkom zapirajo metropolo Chengdu zaradi boja proti covidu. To je največje kitajsko mesto, ki se sooča s takšnimi omejitvami od dvomesečne koronakrize v Šanghaju v začetku tega leta.
Preberi še
Kaj je ob polletju zanimalo vlagatelje na ljubljanski borzi?
Na letni ravni je indeks SBITOP sedem odstotkov pod lansko vrednostjo, a še vedno višje kot v letu 2019.
31.08.2022
Kitajska v nova zaprtja – tokrat v 41 mestih
Kitajska znova zaostruje boj proti pandemiji koronavirusa in ponovno zapira predele mest z milijoni prebivalcev.
31.08.2022
Analitiki: Obeti za kitajsko gospodarstvo so se pomračili
Analitiki dodatno znižujejo svoje napovedi, Kitajski napovedujejo le 3,5-odstotno rast.
29.08.2022
Vstopamo v mesec, ki je pregovorno in zgodovinsko gledano slab glede donosnosti. Globalni delniški indeks MSCI je upadel na najnižjo raven v zadnjih šestih tednih, saj ameriški Federal Reserve zavrača stave na zmerno zvišanje obrestnih mer.
Terminske pogodbe na indeks S&P 500 sov Tokiu upadle za 0,7 odstotka, medtem ko indeks izgublja 0,8 odstotka vrednosti. Upadle so tudi terminske pogodbe na tehnološki indeks Nasdaq 100, in sicer za 1,2 odstotka. Indeks Nasdaq 100 je v azijskem trgovanju izgubil 0,6 odstotka.
Delniški trgi v tem tednu izgubljajo, saj so vlagatelji ponotranjili sporočilo ameriške centralne banke glede boja z inflacijo. Kot je med drugim dejal prvi mož Feda Jerome Powell, se bo Fed proti inflaciji boril za vsako ceno.
Znižuje se tudi cena nafte
V septembru je treba za sod nafte odšteti manj, saj se na trgih širi zaskrbljenost glede svetovne upočasnitve gospodarske rasti, ki bi škodovala povpraševanju po energiji. To je zasenčilo tudi spodbudne dejavnike, denimo morebitno zmanjšanje ponudbe držav članic OPEC+ in znatno črpanje zalog surove nafte v ZDA.
Cena za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte je upadla pod 90 dolarjev v najdaljšem obdobju upadanja cene po aprilu 2020. Za sod severnomorske nafte brent z dobavo v novembru je treba odšteti 95 dolarjev.
Nafta je v zadnjih treh mesecih izgubila več kot 20 odstotkov vrednosti. Upad je izničil tudi vse dobičke od ruske invazije na Ukrajino konec februarja.
"Trgi trenutno prebavljajo nasprotujoče si novice," je za Bloomberg povedal Vishnu Varathan, vodja ekonomije in strategije pri Mizuho Bank, pri čemer navaja zaskrbljenost glede povpraševanja in pogovore o oživitvi iranskega jedrskega sporazuma, ki bi lahko sčasoma pripomogel k povečanemu pretoku nafte. "Trg bo pred zasedanjem OPEC+ v ponedeljek previden."
Ministri iz koalicije 23 držav OPEC+ naj bi se sestali 5. septembra, da bi določili politiko proizvodnje črnega zlata v naslednjem obdobju. Že na zadnjem zasedanju so se dogovorili o zgolj znatnem povečanju ponudbe. Ob tem je tehnični odbor skupine že zaostril obete za svetovne naftne trge za letošnje in prihodnje leto.