.webp){kind=icon}
Med vlagatelji še vedno odmevajo napovedi predsednika Feda Jeroma Powella, ki je na trge zlil vedro ledene vode, kot so se izrazili nekateri analitiki, ko je napovedal, da bo ameriška centralna banka ostala pri ostri politiki dvigovanja obrestnih mer. Ameriškim borzam sledijo tudi evropske, ki izgubljajo vrednost.
Trgovanje na Ljubljanski borzi se je končalo s precejšnjo izgubo; indeks SBITOP je izgubil 1,88 odstotka in je končal pri 1.123,65 točke. Največ prometa je bilo z delnicami Petrola, ki so po petkovih objavljenih poslovnih rezultatih in negotovi situaciji na trgu energentov spet izgubile precej vrednosti. Petrolu spet grozijo vladne regulacije cen, ki se bodo zajedle v njihove prihodke, vlagatelji pa delnice pospešeno prodajajo. Danes je bilo prometa z delnicami Petrola za dobrih 240 tisoč evrov, delnica pa je izgubila 3,18 odstotka svoje vrednosti.
Še slabše je šlo delnici Cinkarne Celje, ki je izgubila več kot 3,5 odstotka, delnica NLB pa se je pocenila za 2,79 odstotka.
Optimizma ni čutiti niti na evropskih borzah. Indeks najpomembnejših podjetij v evro območju Eurostoxx 50 je izgubil 0,92 odstotka, frankfurtski indeks DAX je zdrsnil za 0,61 odstotka, indeks v Parizu CAC 40 pa za 0,83 odstotka. V Združenem kraljestvu so danes praznovali t. i. "bank holiday", ki je dela prost dan, tako da na borzi niso trgovali.
Dviganje obrestnih mer povzroča nemir in hitre spremembe
Na ameriških borzah začetno razpoloženje ni bilo nič boljše od včerajšnjega, ko so indeksi končali globoko v rdečih številkah. Indeks S&P 500 je v prvih urah trgovanja izgubil slabega pol odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je drsel proti enoodstotni izgubi.
"Celotni proces višanja obrestnih mer, še posebej na začetku cikla, je za trge vedno zapleten, zato prihaja do večjih nihanj. Vlagatelji niso prepričani, kaj jih čaka v bližnji prihodnosti, zato prihaja do večje nihajnosti in nemira na trgih," položaj ocenjuje John Stoltzfus, glavni investicijski strateg pri Oppenheimerju.
Vrednost evra je danes nekoliko pridobila, v Frankfurtu so v zgodnjem večeru z njim trgovali po tečaju 1,0001 dolarja, tako da je evro spet prilezel čez pariteto. ECB je referenčni tečaj določila pri 1,0014 dolarja.
Zaradi napovedi članic skupine OPEC+, da bi lahko znižale količino načrpane nafte, ker se je ta v zadnjih dneh pocenila, so cene nafte spet poskočile. Dodatni razlog za dvig je tudi politična nestabilnost v Iraku. Za sodček zahodnoteksaške nafte je bilo treba odšteti 96,19 dolarja, dobre tri dolarje več kot v petek, cena severnomorske nafte brent pa je že poskočila na 104,06 dolarja.
