Borzni pregled: Fed kljubuje Trumpu, evropski indeksi prekašajo ameriške

Predstavniki ameriške centralne banke Fed so na sredinem zasedanju odločili, da ne posežejo v obrestne mere in jih ohranijo na intervalu od 4,25 do 4,5 odstotka. Njihova odločitev je verjetno razočarala predsednika Donalda Trumpa, ki si že dlje časa prizadeva za nižje obrestne mere. 

Odločitev so utemeljili s tveganji za višjo brezposelnost in višjo inflacijo, ki naj bi se povečala. Še pred odločitvijo smo poročali, da so predstavniki Fed v nedavnih javnih komentarjih poudarili, da je negotovost sicer nenavadno visoka, vendar je denarna politika še vedno na dobrem mestu za uravnoteženje njihovih ciljev spodbujanja čim večje zaposlenosti in stabilnih cen.

"Trdni podatki še vedno dobro držijo," je še pred objavo odločitve dejala Sarah House, višja ameriška ekonomistka pri Wells Fargu. "Mislim, da bomo slišali tudi, da je negotovost v tem okolju velika in da so pripravljeni ukrepati - ali pa ne ukrepati - po potrebi, da bi poskušali izpolniti obe plati svojega mandata."

Minuli teden je na Wall Streetu minil brez prevelikih posebnosti. Vsi trije večji ameriški indeksi so v petdnevnem trgovanju zabeležili rast od pol odstotka do odstotka, pri čemer so se na odločitev Feda odzvali z manjšo rastjo.

Za japonskim indeksom Nikkei 225 je odličen teden, v katerem je pridobil 3,61 odstotka, južnokorejski Kospi je zrasel za 0,63 odstotka, kitajski CSI 300 za 1,86 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za dobre tri odstotke.

Nemški indeks Dax je pridobil 1,92 odstotka, londonski FTSE 100 0,75 odstotka, francoski CAC 40 0,25 odstotka, panevropska Eurostoxx 50 in Eurostoxx 600 pa 0,87 oziroma 0,41 odstotka.

Evropske delnice se v letu 2025 držijo bolje kot ameriške delnice

Evropski borzni trgi so leto 2025 začeli z optimizmom, kar je v prvem četrtletju pomenilo boljše rezultate kot na ameriških trgih. Indeksi FTSE, DAX in CAC 40 so v prvih treh mesecih zrasli za 10,7 odstotka, 3,9 odstotka oziroma 5,4 odstotka, medtem ko so bili ameriški indeksi v istem obdobju v rdečem območju – S&P 500 je 31. marca padel za 4,4 odstotka, Dow Jones za skoraj odstotek, najbolj pa so bila prizadeta velika tehnološka podjetja, zato je Nasdaq četrtletje končal z 10,3 odstotka nižjo vrednostjo v primerjavi s koncem leta 2024.

Ta trend v Evropi so spodbudili pričakovanja o povečanih državnih naložbah v obrambo in energetiko ter denarna politika Evropske centralne banke (ECB), ki se še naprej sprošča. Toda napoved carin administracije ameriškega predsednika na zloglasni drugi april ter igra vročega in hladnega ter nenehne spremembe odločitev, ki so sledile, so povzročile nestabilnost na trgih na obeh straneh Atlantika.

"Zdi se, kot da je bila Evropa nekoč muzej, zdaj pa se prebuja," je za Bloomberg povedala Catherine Braganza iz londonske družbe Insight Investment. Ključni evropski borzni indeksi prekašajo ameriške.

Priljubljeni indikator Warrena Buffetta kaže, da je čas za nakupe

Ključni pokazatelj vrednotenja, ki ga je izpostavil legendarni vlagatelj Warren Buffett, kaže, da so delnice relativno poceni, kar pomeni, da ima okrevanje ameriških delnic še prostor za rast.

Bloomberg

 

"Buffettov kazalnik" meri razmerje med skupno vrednostjo ameriškega delniškega trga, izračunano prek indeksa Wilshire 5000, in vrednostjo ameriškega bruto domačega proizvoda v dolarjih. Ta kazalnik je na najnižji ravni od začetka septembra – tudi po skoku, ki je v zadnjih tednih delnice poslal navzgor.

94-letni izvršni direktor družbe Berkshire Hathaway je dejal, da je "najboljše merilo stanja vrednotenj" razmerje med vrednostjo ameriških javno kotiranih podjetij in BDP države. Kazalnik je konec prejšnjega leta dosegel zgodovinsko najvišjo raven, kar je dajalo signale, podobne tistim z vrhunca trga leta 2021 in pred pokom internetnega mehurčka leta 2000.

"To je ključni kazalnik, saj pomaga trgovcem vedeti, kdaj vložiti kapital in kupiti delnice." To so besede Adama Sarhana, 50 Park Investments, ki je investiral v delnice tehnoloških podjetij.

Kako močno se še lahko poceni nafta?

Cena nafte letos precej upada. Trgovinska vojna in pospešena proizvodnja črnega zlata med članicami naftnega kartela OPEC+ so ceno 159-litrskega sodčka surove nafte brent v petek ohranili pri ceni 64 dolarjev, cena soda zahodnoteksaške nafte WTI pa je znašala 61 dolarjev.

"Razlogov za močan upad cene je več," pravi Tilen Šarlah iz družbe Acex. Poudarja, da je kartel OPEC+ (zlasti Rusija in Savdska Arabija) sprva omejeval proizvodnjo, zadnje mesece pa se postopoma povečuje črpanje s ciljem, da si pridobi nazaj tržni delež, verjetno kot odgovor na šibkejše povpraševanje ali geopolitične pritiske. Kot smo poročali, je kartel minulo soboto sprejel odločitev o povečanju črpanja za 411 tisoč sodov na dan.

Šarlah omenja tudi, da je povpraševanje na Kitajskem, ki je največja svetovna uvoznica nafte, manjše od pričakovanj. "ZDA se s svojo proizvodnjo 'shale oil' hitro odzovejo na višje cene, kar dolgoročno omejuje rast cen, dodatno pa cene znižujejo spremembe na čelu ZDA in uvedba carin, ki prinašajo negotovost na trg in predvsem povečujejo možnost upada svetovne gospodarske rasti," dodaja.

Analiza naftnega trga.

Bitcoin ponovno čez 100.000 dolarjev. Zakaj?

Cena bitcoina je v četrtek vnovič presegla mejo 100 tisočakov, kar mu ni uspelo od februarja, potem ko so pričakovanja o umirjanju trgovinskih napetosti spodbudila krepitev tečajnic in potem ko je ameriški predsednik napovedal trgovinski sporazum z Združenim kraljestvom.

"To preprosto kaže na ogromno povpraševanje po digitalnih sredstvih v industriji, še zlasti po bitcoinu," je dejal Cosmo Jiang iz Pantera Capital. "Kupcev je čedalje več. Vidimo tudi prednosti tega, da so digitalna sredstva digitalna – zanje se ne morejo uvesti carine. V času gospodarskih pritiskov imajo digitalna sredstva koristi."

"Sto tisoč evrov je očitna psihološka meja," je dejal Edward Chin, soustanovitelj podjetja Parataxis Capital. "Glede na vse objave o nakupih bitcoina javnih podjetij in dejstvo, da jih prihaja še več, menim, da se bo bitcoin do konca leta občutno podražil."

V četrtek je Coinbase Global Inc. napovedal prevzem podjetja Deribit, največje borze za opcije na bitcoin in ether na svetu, za 2,9 milijarde ameriških dolarjev, s čimer največja ameriška kriptomenjalnica vstopa na trg izvedenih finančnih instrumentov.

Zakaj bitcoin raste?

Kriptodavek: Več kot 320 odzivov, največ zmoti višina obdavčitve

Na kriptofronti je bilo pestro tudi v Sloveniji, kjer davek na kriptosredstva buri razprave. Predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev je v javni obravnavi sprožil val kritik in razkril široko nezadovoljstvo med zainteresirano javnostjo. Ministrstvo za finance je prejelo 322 odzivov, med katerimi je kar 37 odstotkov izpostavilo previsoko predlagano obdavčitev. Še 13 odstotkov pripomb se je nanašalo na sam predmet obdavčitve, medtem ko je 10 odstotkov opozorilo na zapletenost vodenja evidenc in administrativno breme. Približno tretjina vseh odzivov pa je bila usmerjenih v splošno nasprotovanje sami ideji obdavčitve dobičkov iz kriptosredstev.

Bitcoin društvo Slovenije je skupaj z Blockchain Alliance Europe pripravilo peticijo proti obdavčitvi kriptosredstev (ZDDOKS), s katero nasprotujejo predlagani zakonodaji in pozivajo odločevalce k umiku predloga in ponovni presoji zakonodaje v sodelovanju s kriptoskupnostjo. Peticijo je podpisalo 2.100 posameznikov. 

Največ odzivov glede višine obdavčitve, kar 37 odstotkov. Kaj sledi?

Bloomberg Mercury

 

Indija proti Pakistanu: Zakaj indijski borzni trg ne paničari in kaj bi morali vedeti vlagatelji

Geopolitične napetosti med Indijo in Pakistanom so po zadnjem valu nasilja v regiji Džamu in Kašmir spet dosegle vrelišče. Indija se je na začetne napade odzvala z vojaško silo, kar je še dodatno podžgalo zaostrovanje odnosov. Retorika se je okrepila, začele so se vojaške akcije, diplomatski kanali pa so bili tako rekoč zaprti. Vendar pa ključna indijska borzna indeksa Nifty 50 in BSE Sensex ignorirata geopolitične napetosti in se še vedno zanašata na temeljno moč indijskega gospodarstva, vključno s stabilnimi makroekonomskimi kazalniki in odpornim domačim povpraševanjem, ugotavlja analitik Bloomberga Adria Matej Vujanić.

Indijski kapitalski trg še vedno privlači pozornost vlagateljev zaradi stabilne gospodarske rasti in odpornosti proti regionalnim geopolitičnim napetostim, hkrati pa se spopada z izzivi visokega vrednotenja. Analizo indijskega trga lahko preberete tukaj.

Bo Krkina dividenda še naprej rasla?

Med regionalnimi indeksi najvišji dividendni donos beleži slovenski SBITOP, okoli šestodstotnega, kar se zdi posebej privlačno za vlagatelje, usmerjene v pasivni prihodek. Skoraj vsa podjetja, ki sestavljajo SBITOP, imajo solidno dividendno politiko, zaradi česar je težko izpostaviti samo eno. A kadar govorimo o konsistentnosti, stabilnosti poslovanja in dolgoletni praksi izplačevanja dividend, se Krka zdi naraven izbor. V kontekstu regionalnih dividendnih aristokratov je verjetno najbližja tej definiciji.

Slovenski farmacevtski velikan Krka zadnjih 25 let svojim delničarjem konstantno izplačuje dividende. Krka skozi vse globalne krize in šoke na trgu ni zmanjšala zneska dividend, temveč ga je sčasoma povečala. Pred 25 leti je delnica Krke kotirala pri 10 evrih, do danes pa bi investitor samo z dividendami ustvaril skupaj 56 evrov. Z drugimi besedami: vložek v delnico bi se že petkrat povrnil samo skozi pasivni prihodek.

Skupina NLB prvi kvartal sklenila s 125 milijoni evrov dobička

NLB Skupina je v prvem kvartalu zabeležila 125,8 milijona evrov čistega dobička, so v četrtek sporočili iz naše največje banke. To je 38,8 milijona evrov več kot v prejšnjem četrtletju in 14,2 milijona evrov manj kot v istem obdobju lani.

Čisti obrestni prihodki so v prvem četrtletju dosegli 233,9 milijona evrov, kar je 3 odstotke (6,1 milijona evrov) manj kot v četrtem četrtletju. Več kot 70 odstotkov padca v primerjavi s predhodnim četrtletjem je posledica manjšega števila dni v tem četrtletju, poleg tega pa je denarna politika ECB vplivala na povprečno obrestno mero, pojasnjujejo padec.

Poslovanje NLB.

Kaj spremljamo ta teden?

Ponedeljek, 12. maj

• Finančni ministri EU se bodo srečali v Bruslju.
• Novi kanadski premier Mark Carney bo predstavil svoj kabinet.

Torek, 13. maj

• V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o brezposelnosti.
• Nemški inštitut Zew bo objavil gospodarsko razpoloženje.
• V ZDA bodo objavili podatke o inflaciji.
• O poslovanju bodo poročali Softbank, Honda in Bayer.
• Predsednik Donald Trump bo obiskal Savdsko Arabijo, Katar in Združene arabske emirate.
• V Cannesu se začne filmski festival.

Sreda, 14. maj

• V Nemčiji in Španiji bodo objavili podatke o inflaciji.
• O poslovanju bosta poročala Tencent in Sony.
• Banka Slovenije bo objavila podatke o bruto zunanjem dolgu, mednarodnih rezervah in plačilni bilanci.

Četrtek, 15. maj

• Podatke o BDP, zunanjetrgovinski bilanci, industrijski proizvodnji in investicijah bodo objavili v Združenem kraljestvu.
• Eurostat bo objavil podatke o industrijski proizvodnji, zaposlenosti in BDP.
• V ZDA bodo objavili podatke o zahtevkih za brezposelnost, industrijski proizvodnji in maloprodaji.
• O poslovanju bodo poročali Walmart, Alibaba, Siemens, Deutsche Telekom, Allianz in Mitsubishi.
• Surs bo objavil podatke o prostih in zasedenih delovnih mestih v prvem četrtletju, o indeksu vrednosti opravljenih gradbenih del in BDP za prvo četrtletje.

Petek, 16. maj

• Na Japonskem bodo objavili podatke o BDP in industrijski proizvodnji.
• V Franciji bodo objavili podatke o brezposelnosti.
• Surs bo objavil podatke o delovno aktivnem prebivalstvu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar