Borzni pregled: Nafta pada, Evropa in večina Azije v rdečem, ameriški avtomobilisti pa v zelenem

Wall Street je včeraj bil na poti veselega konca trgovanja, vendar so mešani signali Trumpove administracije o carinskih načrtih glede Kitajske zmanjšali apetite vlagateljev. Kljub temu so trije največji ameriški indeksi dan končali v zelenem: Indeks S&P 500 se je povečal za 1,7 odstotka, tehnološki Nasdaq za 2,5 odstotka, industrijski Dow Jones pa za 1,07 odstotka.

Delnice v Evropi so upadle, potem ko je minister za finance Scott Bessent izrazil dvom o pravočasni rešitvi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Ameriške terminske pogodbe so padle, medtem ko so azijske delnice prekinile petdnevno rast.

V današnjem trgovanju v Aziji sta singapurski indeks STI in kitajski indeks CSI 300 v času pisanja članka ostala nespremenjena, hongkonški Hang Seng je upadel za 0,74 odstotka, korejski Kospi je upadel za 0,13 odstotka, japonski Nikkei 225 pa je zabeležil rast v višini 0,49 odstotka.

Evropske borze so se odprle v rdečih barvah: panevropska indeksa Eurostoxx 600 in Eurostoxx 50 sta v času pisanja članka izgubila 0,69 oziroma 0,98 odstotka, londonski FTSE 100 je izgubil 0,37 odstotka, frankfurtski indeks DAX 0,96 odstotka, francoski CAC 40 pa 0,87 odstotka.

Evropski trgi danes pričakujejo poplavo poslovnih poročil, pri čemer je delnica družbe Unilever zrasla za 0,60 odstotka, potem ko je prodaja družbe presegla ocene, medtem ko je Nestle zdrsnil za 0,88 odstotka, delnica banke BNP Paribas pa je upadla za kar 3,83 odstotka, saj je banka poročala o nižjem dobičku.

Neznanke okoli Trumpove politike

Trump zadnje dni na trge vnaša veliko nihajnosti zaradi spreminjajočih se stališč do njegovih zadnjih tarč: predsednika ameriške centralne banke Fed Jeroma Powlla in Kitajske. Prvega moža Feda po novem Trump ne namerava odpustiti in verjame, da bi dogovor s Pekingom znatno zmanjšal obsežne carine, ki jih je uvedel na kitajsko blago.

Kljub temu pa so se po poročanju Bloomberga včeraj vnovič pojavili znaki, da ameriški predsednik spet razmišlja o najbolj agresivnih elementih svojih stališč do trgovine in Feda. Te poteze poudarjajo, kako se vlagatelji trudijo slediti množici naslovov različnih uradnikov v administraciji in pogostemu Trumpovemu ponavljanju carin, še dodaja Bloomberg.

Bloomberg

 

"Nevarnost trgovanja je v tem, da se komentarji spreminjajo vsak dan in kasneje lahko pride do drugačne pripovedi," je za Bloomberg povedal Brent Schutte z družbe Northwestern Mutual Wealth Management. "Potrebno je še kar nekaj dela, preden pridemo do kakršnih koli rezultatov trgovinskih carin."

Trump je nakazal, da bodo ZDA sklenile pošten dogovor s Kitajsko, in pozno v sredo dodal, da bo država morda prejela novo carinsko stopnjo v naslednjih dveh do treh tednih. Administracija prav tako razmišlja, ali naj zniža določene carine za avtomobilsko industrijo, za katere so vodje proizvajalcev avtomobilov opozorili, da bodo povzročile hud udarec za dobiček in delovna mesta.

Delnica družbe Ford Motors je v zadnjem tednu pridobila 3,16 odstotka, delnica General Motors 3,48 odstotka, delnica družbe Stellantis pa je izgubila 2,81 odstotka. Vse tri družbe proizvajajo avtomobile v ZDA, predvsem v zvezni državi Michigan, kamor se bo Trump odpravil na shod, ki bo obeležil 100 dni njegovega predsedovanja.

Dolar vnovič v upadu

Negotovosti niso všeč niti ameriškem dolarju, ki je v primerjavi z evrom v ponedeljek upadel na najnižjo raven v zadnjih letih. Sedaj menjalni tečaj evro-dolar znaša 1,1383 dolarja.

 

Nepredvidljive poteze politike Bele hiše so povečale povpraševanje predvsem po švicarskem franku, jenu in zlatu kot varnih zatočiščih, medtem ko so se ameriške zakladnice so se dvignile. Cena unče zlata trenutno znaša 3341,3 dolarja.

 

Nafta upadla, veča se razkol v kartelu OPEC+

Cena nafte je v včerajšnjem trgovanju upadla, saj so vlagatelji pretehtali možnost večje ponudbe kartela OPEC+ in posledice trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko. Severnomorska nafta brent je zdrsnila za dva odstotka in se trenutno giblje pri 66,7 dolarjih za sod, medtem ko se cena soda zahodnoteksaške nafte WTI giblje pri 62,8 dolarja.

Več članov skupine proizvajalcev nafte OPEC+ bo junija zahtevalo še eno močno povečanje ponudbe, saj se spor glede skladnosti s kvotami zaostruje, poroča Reuters, ki se sklicuje na ljudi, ki so seznanjeni s to zadevo. Naraščajoče napetosti znotraj kartela, zlasti s Kazahstanom, so podžgale strah pred cenovno vojno. Organizacija držav izvoznic nafte in njeni zavezniki se bodo 5. maja sestali, da bi se odločili, kaj storiti junija.

"Notranja nesoglasja znotraj OPEC+ so povečala negativna tveganja za oskrbo z nafto, medtem ko vztrajne carinske napetosti še naprej vplivajo na makro razpoloženje," je za Bloomberg povedal Zhou Mi, analitik raziskovalnega inštituta, povezanega z družbo Chaos Ternary Futures.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar