Mali vlagatelji zavzemajo borze

Vse večja finančna pismenost, predvsem pa lažji dostop do trgov kapitala, ki so danes preko aplikacij dobesedno na dlani, povečujejo število malih vlagateljev na borzah. Da se je demografska sestava vlagateljev v zadnjem desetletju močno spreminja, ugotavljajo tudi pri JP Morgan Chase, kjer so na podlagi analize več kot 10 milijonov računov v obdobju 15 let opravili analizo trga. Mesečni delež oseb mlajših od 40 let, ki vlagajo na trgih kapitala, se je v zadnjem desetletju več kot potrojil. Trend je postal najbolj opazen med pandemijo. Vlagatelji, mlajši od 40 let danes prevladujejo na trgu. 

A to so vlagatelji, ki poznajo le bikovske trende na trgu in iz izkušenj borznih padcev in odbojev med pandemijo verjamejo, da vsakemu padcu sledi ponovni vzpon, ki obljublja dobičke. Prav med pandemijo se je namreč delež malih vlagateljev močno povečal. Tudi v Sloveniji je bilo po podatkih Centralne klirinške depotne družbe (KDD) leta 2019 in v letih pandemije več fizičnih imetnikov vrednostnih papirjev več kot danes. 

Je za vse kriva finančna (ne)pismenost?

"Vemo, da je finančna pismenost velika težava, tako pri nas kot drugod po svetu. Gotovo je segment vlagateljev, ki na trg vstopajo brez klasičnih premislekov o vrednosti podjetij, in od kod se generirajo denarni tokovi za poplačilo dividend, kako nastajajo investicije itd.," pravi Aljoša Valentinčič z Ekonomske fakultete v Ljubljani, poznavalec psihologije trgov in vlagateljev. Ob tem profesor še poudari: "To je del igre."

Wall Street izgubil pravilnike 

Kljub temu ne gre mimo dejstva, da so Trumpove carine povsem razblinile doslej znana pravila igre. "To je izreden dogodek, je nepredvidljiv in takšni dogodki se na trgih občasno pojavljajo. Nemogoče jih je predvideti. Lahko predvidimo eno: posel postaja čedalje bolj nepredvidljiv in neprizanesljiv," pojasnjuje Valentinčič.

Trg produktov in storitev je po njegovem mnenju vedno bolj neotipljiv, saj podjetja v takšnem okolju težko načrtujejo in zagotavljajo dobičke vlagateljem. Zaradi narave posla, ki vedno več pomena daje raziskavam in razvoju, storitvam, umetni inteligenci pa je tudi težko načrtovati dolgoročno zaposlovanje, zato bo trg - tako Valentinčič - vedno bolj nihajoč.

 

 

Čeprav je bil indeks strahu med vlagatelji po Trumpovi napovedi recipročnih carin izjemno visok, pa panike niso povzročili zgolj mali vlagatelji. "Niso investitorji povzročili dogajanja na trgih, oni so se le odzvali na popolnoma nepredvidljive informacije o globalnih tektonskih premikih, ki v ekonomski doktrini niso obstajali že desetletja," poudarja sogovornik.

Hkrati so izgube povzročile čustvene odzive. Po nekaterih raziskavah negativne informacije obdelamo trikrat bolj intenzivno kot pozitivne. Naša čustvovanja pa lahko močno vplivajo na podobo portfelja.

"Prehitro prodajamo borzne zmagovalce in prepozno tista podjetja, ki prinašajo negativne donose. Raje imamo domače borze kot tuje itd. Ljudje, ki so v življenju nasploh bolj agresivni, tudi trgujejo bolj agresivno," še pojasnjuje profesor ekonomske fakultete.

 

 

Lekcije iz zgodovine

Zato so lahko tudi izgube na borzah zelo boleče, čeprav na podlagi izkušenj lahko sklepamo, da bodo trgi rastli. Valentinčič občutek panike pri vlagateljih pripisuje tudi fazi življenja, v katero investiramo. Tik pred upokojitvijo je nesmiselno vse vložiti v borze. Nekdo, ki šele vstopa na trg dela, ima lahko več prihrankov v delnicah, saj trgi dolgoročno niso nikoli ostali v minusu, razlaga Valentinčič.

Dan po Trumpovi "osvoboditvi ZDA", ko so tečaji borznih indeksov upadali, so največ kupovali prav mali vlagatelji, poroča Bloomberg. Pesimizem profesionalnih vlagateljev se na amaterje, ki so takrat na borzi zapravili 2,8 milijarde dolarjev.

Nekateri mali vlagatelji v ZDA so po poročanju Bloomberga tako močno prepričani o odbojih in obljubljenih borznih dobičkih v ZDA, da zdaj – ko so delnice izjemno nizko – vlagajo v ključne ameriške indekse. Kljub dejstvu, da je S&P 500 aprila doživel dva od najnižjih dnevnih padcev po letu 2020. Drugi medtem umikajo denar iz ZDA, ga razpršujejo po svetu in s tem krepijo evropske in druge indekse. 

"Verjamejo, da bo dejansko tako, saj so trgi v času njihovega življenja delovali samo tako. Iz zgodovine vemo, da bolj kot jo ljudje ekstrapolirajo, bolj krhek postaja sistem," je za Bloomberg povedal Peter Atwanter, profesorja ekonomije na Fakulteti Williama in Mary in predsednik svetovalnega podjetja Financial Insights.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar