Borzni pregled: Odboj azijskih delnic, Evropa v pričakovanju zelene

Delnice in borzni indeksi na azijskem kontinentu so v današnjem trgovanju dosegli največji skok v več kot dveh letih. Rasle so na plečih napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal 90-dnevni moratorij na ameriške 'recipročne carine'.

Na čelu azijske borzne veselice so bili japonski trgi. Največji japonski borzni indeks Nikkei 225 se je v današnjem trgovanju povzpel za 9,04 odstotka, medtem ko je širši indeks Topix napredoval za 8,23 odstotka.

Veselo je bilo tudi v Južni Koreji, kjer je kompozitni indeks Kospi v času pisanja članka beležil 6,23-odstotno rast. V letošnjem letu indeks Kospi beleži 1,35-odstotno rast. Avstralski indeks S&P/ASX 200 se je povečal za 4,54 odstotka in dan končal pri 7.709,60 referenčnih točkah.

Tudi trgovanje na Kitajskem je bilo obarvano v zeleno, kljub novi uvedbi 125-odstotnim ameriškim carinam na uvoz kitajskega blaga. Šanghajski indeks CSI 300 je v času pisanja članka narasel za 1,17 odstotka, medtem ko je hongkonški Hang Seng zabeležil 2,37-odstotno rast.

"Vlagatelji po vsej Aziji in drugod so si oddahnili," je za Bloomberg dejal Frederic Neumann, glavni ekonomist za Azijo pri HSBC. "Odložitev recipročnih carin s strani ZDA daje več časa za pogajanja."

V pričakovanju evropske rasti

Trgi budno spremljajo odprtje evropskih borz, kjer se zaradi Trumpove odložitve carin pričakuje visoka rast. Terminske pogodbe na evropske delniške indekse so zgodaj zjutraj poskočile za več kot sedem odstotkov.

Terminske pogodbe na Euro Stoxx 50 in DAX so se povečale za približno osem odstotkov, kar pomeni, da so osnovne referenčne vrednosti izbrisale približno polovico razprodaj z marčevskih rekordnih vrednosti, navaja Bloomberg.

Depositphotos

 

Pričakovana rast sledi izjemno nestanovitem tednu, ki so ga zaznamovala ostra gibanja navzgor in navzdol, pri čemer je panevropski indeks Stoxx 600 prejšnjo trgovalno sejo končal s 3,5-odstotnim padcem na najnižji ravni po januarju 2024.

"Menimo, da je Trump pomežiknil in da se verjetnost scenarija 'omejene škode' povečuje," je za Bloomberg povedal Homin Lee, višji makrostrateg pri družbi Lombard Odier v Singapurju. "Pričakujemo, da bosta Evropa in Azija ponovili ameriško razbremenilno delniško rast. Kazenska carinska stopnja za Kitajsko je v tem trenutku predvsem simbolična."

Zlato vnovič nad 3.000 dolarjev

Cena žlahtne kovine zlata se je po tednu, ki so ga zaznamovali pretresi, v današnjem trgovanju v Aziji stabilizirala. Po nekaj dneh, ko se je cena gibala pod 3.000 dolarji za unčo, se je vrnila nazaj čez mejo in se trenutno giblje pri 3121 dolarjih.

V tem tednu se je cena zlata doslej zvišala za tri odstotka, kar je največ po lanskem novembru. Raste tudi cena bakra.

Nafta nadaljuje izgube

Črno zlato se je zaradi neprestanih sprememb v ameriški trgovinski politiki znašlo v izjemno nestabilnem položaju, saj so terminske pogodbe na nafto nadaljevale z izgubo. Cena za 159-litrski sodček severnomorske nafte brent upadla pod 65 dolarjev, cena zahodnoteksaške nafte WTI pa se je v času pisanja članka gibala pri 62 dolarjih za sod.

Nafta je v začetku tedna upadla na najnižjo vrednost v zadnjih štirih letih, saj so ameriške carine sprožile strahove o svetovni recesiji, ki bi zmanjšala povpraševanje po energentih. Hkrati se je naftni kartel OPEC+ zavezal, da bo omejilo proizvodnjo hitreje, kot je bilo pričakovano, kar je spodbudilo zaskrbljenost zaradi večjega globalnega presežka.

"Pričakujemo lahko, da bodo cene nafte nadaljevale svoj širši trend padanja, ko bo optimizem zaradi nedavne carinske pomiritve popustil," je za Bloomberg dejal Yeap Jun Rong, tržni strateg pri družbi IG Asia. "Slabosti na strani povpraševanja ostajajo, pri čemer so obeti kitajske rasti ogroženi zaradi nenehnih medsebojnih sporov."