Kam s 50 tisočaki za čas predsednikovanja Trumpa

Po izvolitvi Donalda Trumpa za 47. predsednika ZDA je bilo tako na kripto kot borznem parketu veselo. Padali so rekordi, na kripto trgu celo večkrat na dan. Mali vlagatelji, ki so doslej spali, so se ob strmi rasti nekaterih naložb zagotovo zdaj prebudili. Toda, gledati tečajnice na tako kratek rok, je lahko zelo zavajajoče. Pretekli donosi niso garancija, da se bodo ti tudi nadaljevali. Kako sestaviti portfelj za čas predsednikovanja Trumpa, ko lahko pričakujemo povečano negotovost in posledično tudi večjo nihajnost.

Pri oblikovanju portfeljev smo upoštevali, da gre za vlagatelja, ki je povprečno nagnjen k tveganju, ima na razpolago 50 tisočakov, ter išče namig, kam z denarjem za štiriletno obdobje. Ob tem opozorimo, da predlogi niso priporočilo za nakup. Odgovornost za odločitev prevzema vsak investitor sam.  

Lojze Kozole, Ilirika: Vsega po malem

Ob predsedovanju Donalda Trumpa bi bil za vlagatelje z zmerno nagnjenostjo k tveganju lahko primeren portfelj, ki izkorišča prednosti ameriškega trga ter vključuje razpršitev v evropske in slovenske delnice ter rotacijo kratkoročnih državnih obveznic. Portfelj v vrednosti 50.000 evrov je tako uravnotežen med rastjo in stabilnostjo.

Ob relativno visoki likvidnosti v finančnem sistemu in umirjanju inflacije ter nižanju obrestnih mer lahko delnice predstavljajo tudi do 70 odstotkov portfelja, s poudarkom na ameriškem trgu, kjer naj bi Trumpova deregulacija in davčne olajšave pozitivno vplivale na tehnološki in industrijski sektor, medtem ko dodatek srednje velikih podjetij, prek ameriškega indeksa Russell 2000, ki ga sestavlja 2.000 podjetij z najnižjo tržno kapitalizacijo, lahko v tem deragulatornem okolju prinaša dodaten potencial za rast.

Vključitev 15 odstotkov evropskih delnic in 15 odstotkov slovenskih podjetij, kot so Krka, Petrol, Telekom in NLB, pa lahko zagotovi dodatno stabilnost in dividende.

Zlato, ki predstavlja 10 odstotkov portfelja preko ustreznega kotirajočega sklada (ETF – exchange traded fund), je vključeno kot zaščita pred inflacijo in negotovostjo v obdobjih nestabilnosti, medtem ko 20 odstotkov portfelja v kratkoročnih državnih obveznicah ohranja fleksibilnost in ščiti pred nihanji obrestnih mer.

Glede na spreminjajoče se tržne razmere je priporočljivo, da vlagatelji redno spremljajo stanje.

Tilen Šarlah, finančni analitik: Večji del v agresivnih naložbah

Trump ima rad uvozne dajatve in bo to ena izmed njegovih glavnih argumentov pri zaščiti domačih podjetij. Kako visoke bodo lahko ugibamo. Ne glede na to, bo to imelo vpliv na azijske trge, predvsem Kitajsko, ki je močno povezana trgovinsko z Ameriko. Če gre verjeti strategiji novega predsednika, potem je bolj verjetno staviti na domače paradne konje iz industrij, kot so finančne naložbe (banke), energetika (ne zelena energija, temveč naftna/plinska podjetja, uran in ostali rudarji), kriptovalute, saj je Trump naklonjen kriptopanogi, k temu pripomore tudi Elon Musk. Dodatno bi bila zanimiva izpostavitev vsem naložbam, ki so povezane z Muskom, denimo Tesla.
Ko razmišljamo o naložbeni strategiji, se naložbena filozofija Šarlaha vrti okoli šestih segmentov. V manj agresivnem delu portfelja, ki obsega 30 odstotkov, so manj nihajne finančne naložbe (skladi), posamezne naložbe, ki imajo vrednost v produktu/storitvi in gre za vodilne družbe v panogi (t.im. market leaderje), v to so vključene tudi surovine, po katerih je presežno povpraševanje, in so večinoma neciklične ter stabilne ter večje naložbe, ki prinašajo dividende. Gre za naložbe, ki "zagotavljajo" stabilnost in rast portfelja na dolgi rok.
V preostalem 70-odstotnem deležu portfelja pa Šarlah izpostavlja hitro rastoče, agresivne in volatilne naložbe. Večji del portfelja je namenjen priložnostim, ki se pojavijo. Te naložbe so izjemno donosne ob obratih oziroma se gibljejo v trendu, zato je vstop v te naložbe izjemno pomemben. Ta del portfelja predstavlja 70 odstotkov, kar pomeni, da se strategija/naložbe spreminjajo ob mesečnih ali tedenskih obratih. Šarlah ob tem pravi, da se bo sam vrtel v ameriških tehnoloških delnicah, surovinah, industrijskem indeksu Dow Jones, delnicah velikih kitajskih podjetij (China Big Caps), v norveških prehranskih in naftnih podjetjih ter kriptovalutah.

 

Rok Brezigar, NLB Skladi: Največ priložnosti v ZDA

Ne glede na zadnje predsedniške volitve ZDA ostajajo najobetavnejša regija za vlagatelje. ZDA imajo zelo močan notranji trg, saj skoraj 70 odstotkov BDP predstavlja domača potrošnja, zaradi česar je ameriško gospodarstvo manj občutljivo na zunanje šoke, hkrati pa so tudi energetsko neodvisni. Imajo ugodno poslovno okolje, ki spodbuja inovativnost in je v primerjavi z Evropo bistveno manj obremenjeno z davki in birokracijo.

Zmaga Trumpa na volitvah bi lahko te prednosti še poudarila. Trump namreč obljublja vrsto ukrepov, ki naj bi spodbudili ekonomsko aktivnost, primarno ugodnejšo davčno politiko in manjšo regulacijo ter birokracijo.

Manjša ameriška podjetja. Vse to bo predvidoma zelo ugodno vplivalo na manjša ameriška podjetja, ki so na primer zbrana v delniškem indeksu nizke tržne kapitalizacije Russel 2000. Manjše družbe nimajo toliko resursov kot velike, in je zagotavljanje skladnosti poslovanja precej dražje, kar bistveno vpliva na znižanje dobičkonosnosti. Poleg tega se z manjšo regulacijo zmanjšajo tudi ovire za prevzeme, kar lahko spodbudi vrsto novih prevzemov in posledično skok vrednosti delnic manjših družb. Pozitiven vpliv na majhna podjetja bi bila tudi bolj protekcionistična drža Trumpove administracije, ki bi omejevala tujo konkurenco doma, in ker manjša podjetja načeloma niso resneje izpostavljena mednarodnim trgom, ne bi bila neposredno izpostavljena potencialnim povračilnim ukrepom.

Ameriške banke in zdravstvene zavarovalnice. Trump napoveduje tudi blažjo regulacijo v bančnem sektorju, kar bo spodbudilo dobičkonosnost bank, hkrati pa bi se zmanjšale ovire pri konsolidaciji precej razdrobljenega bančnega sektorja. Demokrati običajno močno regulirajo zdravstvene zavarovalnice, zato pričakujemo, da se bodo dobički teh zavarovalnic zaradi manjše regulacije povečali in z njimi tudi investicije.

Naftna panoga. V prihodnje pričakujemo manj investicij v t.i. zeleno energijo in večji fokus na naftno industrijo. Pričakovati je tudi večji poudarek na domačo proizvodnjo, ki jo želi Trump zaščititi z uvedbo tarif. Bo pa uspešnost tega početja močno odvisna od sposobnosti Trumpove administracije pri manevriranju med kompleksnimi mednarodnimi trgovinskimi razmerji in potencialnimi protiukrepi, saj imajo lahko tarife hitro ravno nasprotni učinek od pričakovanega.

Evropa ima trenutno veliko težav, še posebej največje gospodarstvo, Nemčija. Ta se je namreč v preteklosti zanašala na poceni zemeljski plin, poceni delovno silo iz vzhodnih evropskih držav in rastočim izvozom na Kitajsko, a vse to se je v zadnjem obdobju nehalo. Dodatno je celotno evropsko gospodarstvo obremenjeno z vedno večjo birokracijo in visoko davčno obremenitvijo, javne finance držav pa so pod vedno večjim bremenom socialnih transferjev zaradi slabe demografske slike in nebrzdane imigracije. Vlaganja v infrastrukturo in inovativne nove tehnologije so na precej nizkem nivoju.

Evropska farmacija, zdravstvena nega, obramba. V Evropi so zato zanimive predvsem delnice družb, ki veliko proizvajajo in prodajajo v tujini in družbe v bolj defenzivnih panogah, ki so manj odvisne od gospodarskega cikla, kot so farmacija, zdravstvena nega ali potrošniške storitve. So pa z zmago Trumpa postale še bolj zanimive družbe v obrambni industriji, saj je ena izmed ključnih agend Trumpa, da spodbudi povečevanje vojaških izdatkov v preostalih Nato državah

Perspektiva kitajskega gospodarstva boljša od evropskega. Eden glavnih namenov Trumpovega pozivanja k uvedbi carin je omejitev konkurence iz Kitajske, a bo moral dobro odigrati karte, saj ima tudi Kitajska veliko vzvodov. Ne glede na to pa bo vsaj na kratek rok, za vlagatelje v kitajske delnice bistveno bolj pomembni ukrepi kitajske vlade namenjeni spodbuditvi gospodarstva prek povečanja domače potrošnje. Kitajska se je namreč v preteklosti preveč zanašala na investicije v nepremičnine in proizvodno dejavnost za krepitev gospodarske rasti, medtem ko je bil prispevek domače potrošnje v BDP zelo nizek. Zdaj se pa vlada, po težavah nepremičninskega sektorja, trudi prestrukturirati svoje gospodarstvo na način, da okrepi svoj domači trg. Za razliko od Evrope pa Kitajska veliko vlaga v konkurenčnost svojega gospodarstva, zato je perspektiva kitajskega gospodarstva navkljub nepremičninskemu balonu in trgovinskim oviram, boljša od evropske.

Zavrnitev odgovornosti: Vse informacije so splošne narave in ne predstavljajo naložbenega nasveta.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar