Odkar je francoski predsednik Emmanuel Macron junija razpisal predčasne volitve, je drugo največje gospodarstvo Evropske unije v razsulu. Pomagale niso niti pariške olimpijske igre, ki so za 11 dni odtegnile pozornost od politične in gospodarske krize v državi.
Macron je po mesecih pogajanj v začetku septembra naposled imenoval novo vlado, ki jo vodi nekdanji glavni pogajalec o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije Michel Barnier. Nova francoska vlada, v kateri prevladujejo konservativci in centristi, je pod pritiskom, da najde hitre rešitve za fiskalne izzive države in mora v prihodnjih tednih parlamentu predložiti proračunski predlog za leto 2025.
Preden bo Barnier danes med svojim uvodnim političnim govorom pred parlamentom orisal nadaljnje korake svoje vlade, smo pogledali, kako politična kriza vpliva na delnice največjih francoskih podjetij.
Preberi še
Koliko političnega čarodeja je v novem francoskem predsedniku vlade?
Predsednik republike težavno nalogo izvajanja prenekaterih reform zaupal republikancu Michelu Barnierju.
06.09.2024
Pariz 2024: Ekonomske koristi in čeri olimpijskega spektakla
Mednarodni olimpijski komite trdi, da ekonomske koristi Pariza 2024 in vseh prihodnjih iger 'daleč presegajo' stroške.
29.07.2024
Bodo bonitetne hiše sklestile oceno francoskega dolga?
Agencija Moody's v včerajšnjem poročilu podvomila v vzdržnost servisiranja dolga države.
09.07.2024
Premier Barnier je dejal, da bo poskrbel, da bodo največja podjetja in najbogatejši posamezniki v državi plačali več davkov, da bi se spopadli z ogromnim proračunskim primanjkljajem. Povišanje davkov ostaja sporno vprašanje, saj francoski zakonodajalci nočejo razveljaviti sedmih let Macronove podjetniško naklonjene politike. Vlagatelji se medtem zaradi političnih pretresov odpovedujejo francoskemu premoženju, saj se je premija za tveganje pri državnem dolgu približala najvišji vrednosti po krizi v evrskem območju, je poročal Bloomberg.
Črni oblaki nad pariško borzo
Francoski referenčni indeks CAC 40, ki sledi 40 največjim francoskim delnicam na podlagi tržne kapitalizacije Euronext Paris, se je v ponedeljek znižal za 1,6 odstotka. Francoske delnice so v ponedeljek dosegle slabše rezultate, potem ko je časnik Le Monde poročal, da nova vlada zaradi naraščajočega proračunskega primanjkljaja razmišlja o zvišanju davkov za velike družbe. Navkljub upadu vrednosti v zadnjem mesecu, pa je v zadnjem letu indeks pridobil osem odstotkov vrednost.
"Francoski delniški trg je precej dobro razpršen med posamezne panoge in dobro likviden, a njegova rast je zadnja leta temeljila na delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin, ki so zadnje leto pod močnim pritiskom upočasnitve rasti in upada marž, deloma kot posledica krčenja porabe na Kitajskem deloma kot posledica zasičenja potrošnikov z nakupi luksuznih dobrin v pandemičnem času," je povedal Aleš Lokar iz Generali Investments.
Po mnenju Lokarja se je pozornost zadnje leto usmerila v panoge industrije, financ in deloma tudi tehnologije ter osnovnih potrošnih dobrin ter oskrbe.
"Najprivlačnejše so delnice podjetij, ki ponujajo odgovor na globalne megatrende. V panogi oskrbe so to proizvajalci poceni električne energije in tista, ki uspešno reciklirajo smeti, kot sta Engie in Veolia."
"Trenutno so med vlagatelji najbolj zanimive delnice francoskih podjetij, ki proizvajajo luksuzne dobrine, kot so LVMH, Hermès in Kering. Te delnice so bile letos sicer pod pritiskom, v zadnjem času pa so ponovno začele rasti zaradi upanja vlagateljev, da bodo kitajski stimulusi ponovno prebudili tamkajšnjega potrošnika in s tem povečali povpraševanje po prestižnih izdelkih," je povedal upravitelj premoženja pri NLB skladih Andrej Zakotnik.
Zakotnik kot so zanimive omeni tudi delnice finančnih podjetij, "saj so cene teh delnic v zadnjem letu zrasle za skoraj 20 odstotkov zaradi rasti neto obrestnih marž, stabilnosti depozitov in ugodnih gibanj na obvezniških trgih."
Med največjimi izgubarji je družba Stellantis, ki je znižala svoje napovedi za letošnje leto in omenila načrte za zmanjšanje proizvodnje in večjo porabo sredstev za promocijske spodbude na upočasnjenem ter bolj konkurenčnem avtomobilskem trgu. Prilagojena marža iz poslovanja avtomobilista bo letos padla na 5,5 do 7 odstotkov, kar je manj od prejšnje napovedi o dvomestnem odstotku, je proizvajalec avtomobilov navedel v včerajšnji izjavi.
Stellantis zdaj napoveduje tudi, da bo prosti denarni tok v industriji znašal od negativnih pet milijard evrov do negativnih deset milijard evrov, medtem ko je prejšnja napoved predvidevala pozitivno ustvarjanje denarnih sredstev. Delnice podjetja so upadle kar za 14 odstotkov v času pisanja, kar je bil njihov največji dnevni padec od marca 2020. Na letni ravni je delnica podjetja Stellantis izgubila 30,71 odstotka vrednosti.
Modna industrija manj prizadeta
Medtem ko so avtomobilisti utrpeli največje izgube, se je modna industrija izkazala za bolj trpežno. Vrednost delnice modnega velikana LVMH je v ponedeljek v času pisanja upadla za 1,44 odstotka. LVMH je zaradi svojega obsega manj izpostavljen nestanovitnosti povpraševanja, čeprav ni imun na splošno upočasnitev povpraševanja po luksuznih izdelkih, so zapisali analitiki Bloomberga.
Trenutno v Parizu poteka tradicionalni pariški teden mode, ki se bo končal danes. Manjše izgube je utrpela tudi vrednost delnice L'Oreal, ki se na referenčnem indeksu CAC 40 uvršča na tretje mesto po tržni kapitalizaciji.
Vrednost delnice podjetja LVMH je na letni ravni izgubila 3,23 odstotka, vrednost delnice L'Oreala pa je v zadnjem letu pridobila za 2,41 odstotka.
Slabši obeti za industrijo
V francoskem indeksu je tudi izdelovalec letal Airbus. Analitiki so za Reuters povedali, da bo dobava Airbusovih letal septembra počasnejša kot pred letom dni, zaradi česar so se povečala vprašanja o sposobnosti evropskega proizvajalca letal, da doseže spremenjeni letni cilj. Tudi težave Boeinga so voda na mlin Airbusu. Boeing se namreč ne sooča le z okvarami letal (priznal bo tudi odgovornost za nesreči dveh letal 737 max), temveč tudi s stavko zaposlenih.
Julija je Airbus izdal opozorilo o upadu dobička in znižal svoj celoletni cilj dobave z 800 na 770 letal, za kar je okrivil pomanjkanje motorjev in drugih elementov. Osnovni srednjeročni proizvodni cilj je prestavil za eno leto, in sicer na leto 2027.
Vrednost delnice družbe Airbus je v preteklem letu pridobila 4,95 odstotka vrednosti.
V primežu dolga
Poslabšanje kreditnega tveganja Francije ruši tradicionalno hierarhijo trga državnega dolga v evrskem območju, ki je običajno kot najvarnejša posojilojemalca obravnaval dve največji gospodarstvi – prva je bila Nemčija. Zdaj vlagatelji zahtevajo višje obresti za posojilo Franciji kot nekaterim državam, ki so bile nekoč v središču dolžniške krize v regiji, je poročal Bloomberg.
Ker Francija ne izpolnjuje svojih dolgoročnih fiskalnih ciljev, je pred novo vlado politično neprijetna naloga, da sestavi proračun, ki bo vključeval globoko zmanjšanje porabe in višje davke, da bi ponovno obvladala primanjkljaj. Predlog mora nova vlada v prihodnjih tednih predstaviti parlamentu.
Da bi zmanjšala proračunski primanjkljaj, francoska vlada razmišlja o uvedbi novih davkih za podjetja, je poročal časnik Le Monde. Ministrstvo za finance razmišlja o 8,5-odstotnem začasnem dodatnem davku za podjetja z več kot milijardo evrov prihodkov in davku na odkup delnic v višini osem odstotkov nominalnega zmanjšanja kapitala, je razvidno iz dokumentov, na katere se sklicuje Le Monde.
"Politična kriza bo imela omejen vpliv na večino francoskih blue chipov, kot so Total, AXA, L'Oreal, Dassault Systèmes in Capgemini," meni analitik borznoposredniške hiše Ilirika Lojze Kozole, "seveda pa lahko bolj ekstremni programi ali napovedi povzročijo krepko negativno reakcijo na kapitalskih trgih, kar smo že videli leta 2022 v Angliji, ko je načrt premierke Liz Truss za 45 milijard funtov davčnih olajšav povzročil kaos na finančnih trgih."
Kozole meni, da v Franciji za zdaj niso na podobni točki, vendar je razmere vsekakor dobro spremljati. "Trenutni izzivi izhajajo predvsem iz slabših gospodarskih podatkov v Evropi in na Kitajskem ter pritiska na marže, zlasti v sektorjih potrošniških dobrin in tehnologije," pove analitik, ki spomni, da kljub pričakovanemu pritisku na marže v nekaterih sektorjih dolgoročni obeti ostajajo pozitivni, predvsem "zaradi pričakovanega znižanja obrestnih mer, kar bo še posebej koristilo sektorjem industrije".
Francoska podjetja duši regulacija
"Francoska podjetja so pred podobnimi izzivi kot preostala evropska podjetja, med drugim tudi z zakonodajo EU, ki zavira rast, razvoj ter investicije," komentira Lokar z Generali Investments. "K temu lahko dodamo še naraščajo politično nestabilnost in manjšinsko vlado, ki povečuje tveganje predvsem pri dolgoročnih investicijah."
Obenem sta dva segmenta francoske industrije pod velikim pritiskom, doda Lokar. "Že prej omenjena podjetja s področja luksuznih dobrin ter tudi avtomobilska industrija. Delež slednje je sicer manj pomemben kot v Nemčiji in na srečo ima Francija dobro razvito tudi preostalo težko industrijo, kot sta letalstvo in orožarska industrija. Ob tem gre turizmu tudi letos zelo dobro – storitveni sektor je pomemben generator sicer precej skromne rasti BDP v zadnjih nekaj četrtletjih," sklene Lokar.
'Franciji pripada delež v portfelju'
"V skladu s priporočili o geografski in panožni razpršitvi ter morebitni osebni preferenci vlagatelja Franciji zagotovo pripada delež v delniškem portfelju," meni Zakotnik z NLB skladov. "Bistveno vprašanje v tem primeru je, kako velik naj bo delež izpostavljenosti."
Zakotnik bi francoskim delniškim naložbam namenil rahlo nadpovprečno izpostavljenost. "Eden od razlogov je v tem, da so trenutna vrednotenja podjetij pod 10-letnim povprečjem. Menim, da trenutne cene že vključujejo po eni strani nestabilno politično situacijo, po drugi pa slabšo splošno gospodarsko klimo v Evropi," je povedal upravitelj premoženja, ki pa svari pred pretiravanjem izpostavljenosti.
"Bolj kot manjša in srednja podjetja, ki so v nestabilnem političnem prostoru bolj občutljiva na morebitno spremenjeno zakonodajo, se mi zdijo zanimiva večja podjetja. Gre za globalna podjetja, ki prihodke generirajo iz različnih regij in s tem nižajo regijsko tveganje. V trenutnem okolju, ko se Kitajska počasi pobira po nepremičninski krizi, se mi zdijo zanimiva podjetja, ki so bila v zadnjem obdobju zaradi tega bolj na udaru, predvsem podjetja trajnih potrošnih dobrih," sklene Zakotnik.
Dodali smo komentarje upravitelja premožnja pri NLB skladih Andreja Zakotnika.