Delničarji sprašujejo: Poslovanje slovenskih blue chipov pod lupo

Za slovenske blue chipe je bilo lansko leto zahtevno, a pod črto dobičkonosno. Delničarji se tako letos lahko veselijo višjih izplačil dividend, pa že lani je bil dividendni donos indeksa Ljubljanske borze SBI TOP 6,2-odstoten. Čeprav vsi borzni prvokategorniki letnih poročil še niso objavili, pa so imeli delničarji na dogodku Ljubljanske borze obilo vprašanj glede poslovanja lani. Poglejmo, kaj so izvedeli.

Leto 2023 je bilo kljub katastrofalnim poplavam in povišani inflaciji za slovensko gospodarstvo nadpovprečno dobro. Bruto domači proizvod na prebivalca, izražen v standardih kupne moči, je lani v Sloveniji dosegel 92 odstotkov povprečja EU, kar je šest bazičnih točk več od povprečja med letoma 2009 in 2022. 

Pozitiven trend se nadaljuje tudi letos, saj je indeks SBI TOP od začetka leta pridobil 14,5 odstotka vrednosti, a Slovenija še naprej zaostaja za najbolj razvitimi delniškimi trgi v Evropi. 

"Še vedno je težava v nizki likvidnosti. Dnevni promet je lani ostal stabilen, na ravni 1,2 milijona evrov, v prvih dveh mesecih pa je celo nekaj večji s 1,6 milijona evrov dnevnega prometa," je na dogodku Ljubljanske borze povedal Mihael Antolič, višji analitik pri investicijski družbi Intercapital Securities. Podobno velik je tudi obseg prometa na hrvaški borzi. 

Petrol še naprej bremeni nizka dovoljena marža

"Energetski sektor bo potreboval naložbe za zeleni prehod, zato poudarjamo, da je treba regulacijo cen pogonskih goriv povsem ukiniti," je dejal nov finančni dirketor Petrola Drago Kavšek, ki je na tem mestu zamenjal Matijo Bitenca. Slovenska regulirana marža je po ocenah Petrola ena najnižjih v Evropi. 

Po letu 2022, ko je bila izguba 2,6 milijona evrov, je Petrol lansko leto sklenil s 136,6 milijona evri dobička. Ob tem se je promet skril za več kot četrtino, na sedem milijard evrov. "Doseženega dobička ne moremo primerjati z letom 2022 zaradi enkratnih dogodkov," je ocenil Kavšek.

V skupini so pripravili tudi oceno poslovanja v letu 2024, a so pri pripravi načrta upoštevali zadnje znane regulirane cene energentov, torej tiste, ki so bile v veljavi konec decembra 2023. "Tako smo predvideli, da bodo v Slovenji s 1. marcem 2024 marže goriv sproščene na višino, ki je bila v veljavi do 4. decembra 2023, kar pa se ni zgodilo. Nepredvideni posegi regulatorjev v cenovno politiko lahko zato povzročijo pomembno odstopanje od zastavljenih ciljev," je pojasnil Kavšek.

Za leto 2024 skupina Petrol načrtuje prihodke od prodaje v višini 5,8 milijarde evrov, prilagojeni kosmati poslovni izid pa v višini 705,6 milijona evrov. Čisti poslovni izid naj bi dosegel 156,5 milijona evrov.

Če se regulacija cen ukine jutri, kakšno maržo pričakujete pri pogonskih gorivih? 

"Ko pogledamo druge evropske države, so samo tri države, v katerih je regulacija cen v veljavi in dve od teh treh sta v naši regiji. Trenutno je regulirana marža v Sloveniji ena najnižjih v EU. Težko rečem, kakšna bi bila marža, ampak 10 ali 11 centov na liter prodanega goriva bi bila nizka glede na stanje v Evropi. Pomembno je, da bi bila višja marža investicija za zeleni prehod ne samo našega poslovanja, ampak skoraj celotnega sektorja."

Lahko dosežete zastavljeni strateški naložbeni cilj? 

"Skoraj 400 milijonov evrov smo v tem ciklu že vložili, to je bilo predvsem v letu 2021, skupaj s sprevzemom Crodexa. Nato smo morali v letih 2022 in 2023 zmanjšati kapitalske izdatke zaradi izjemnih razmer. Za investicije bomo letos po načrtih namenili 130 milijonov evrov, od tega 44 odstotkov v projekte energetskega prehoda. Ko smo to načrtovali, smo predpostavljali, da se bo regulacija, predvsem v Sloveniji, končala s koncem februarja, kar se ni zgodilo. Že zato bo potreben popravek, dejstvo pa je, da večji ko bo denarni tok, hitrejši bo zeleni prehod."

Kakšen bo predlog uprave glede izplačila dividend? 

"V novi upravi Petrola menimo, da mora biti dividendna strategija stabilna. Zapisano je, da je za izplačilo dividend namenjenih 50 odstotkov čistega dobička. To je sporočilo, ki ga lahko delničarji pričakujejo."

Kaj se dogaja s tožbo proti državi in drugimi postopki?

"Nimam novic, vsi trije postopki so v različnih fazah, potreben bo čas. V dobro vseh bi bilo, da najdemo dolgoročno rešitev, ki bi godila tako podjetju kot državi in delničarjem."

Krka: 4. aprila znan predlog uprave glede dividend

Čeprav je bila v zadnjem petletnem obdobju povprečna letna stopnja rasti čistega dobička novomeškega farmacevta 12,5-odstotna, je bil lani ta 14 odstotkov nižja kot v 2022. Čisti dobiček skupine Krka je bil 313,7 milijona evrov, zmanjšanje dobička pa je predvsem posledica depreciacije tečaja rublja proti evru v letu 2023 in močne apreciacije rublja v letu pred tem. 

Kakšen bo predlog izplačila dividende uprave za lani, bo znano 4. aprila. Družba je sicer lani izvedla tudi odkup lastnih delnic za 14 milijonov evrov, kar bo nadaljevala tudi letos. Lani so tudi krepko zmanjšali višino denarja in denarnih ustreznikov na računu, saj so obsegali 174 milijonov evrov, kar je 344,9 milijona evrov manj kot konec leta 2022. Znižanje je v največji meri posledica prerazporeditve naložb preseženih denarnih sredstev zaradi razpršitve kreditnega tveganja in razpršitve zapadlosti posameznih naložb, so zapisali.

Za letos napovedujejo, da bo prodaja dosegla 1850 milijonov evrov, čisti dobiček pa 310 milijonov evrov. Ob tem bodo kapitalski izdatki največji v zadnjih petih letih, dosegli bodo 150 milijonov evrov. "Večji je predvsem zaradi vertikalne integracije podjetja na vseh ravneh," je dejal David Bratož, član uprave Krka.

Ob tem je dodal, da tudi v prohodnje želijo zagotavljati vsaj petodstotno rast obsega prodaje letno. "Rastemo hitreje kot globalni farmacevtski trg," je poudaril Bratož.

Kakšna so pričakovanja glede bruto marže? 

"Tega javno ne objavljamo, vedno napovedujemo maržoEBITDA , ki je vsaj pri 25 odstotkih. Vse bomo naredili, da marže ohranimo na podobni ravni, kot so zdaj, bo pa to težje zaradi inflacijskih pritiskov."

Zakaj je prišlo do upada prodaje na ruskem trgu? 

"Prodaja, izražena v rubljih, je bila 15 odstotkov večja kot v letu 2022, količinska rast pa je bila sedemodstotna. Razlika med evrskim in rubeljskim prodajnim indeksom je posledica precejšnje depreciacije rublja. Pomembno je, da se osredotočamo na rast obsega, prej ali slej se to odrazi tudi v evrih. V zadnjem lanskem četrtletju se je obseg prodaje povečal, takšen trend pa opažamo tudi letos."

Odkupi lastnih delnic se bodo glede na načrt končali s koncem maja? 

"Načrt odkupov lastnih delnic je v skladu s finančnim poročilom, kar pomeni, da v obdobju tihega obdobja pred skupščino delničarjev ne odkupujemo delnic, ker je tako določeno v slovenski zakonodaji. Tako je bilo tudi v preteklosti."

Cinkarna Celje širi poslovanje onkraj Atlantika

Za Cinkarno Celje je slabše leto, deluje pa v izrazito ciklični panogi. "Evropski proizvajalci pigmenta se srečujemo z manjšim povpraševanjem, deloma zaradi cenejšega kitajskega uvoza, deloma zaradi neporabljenih zalog in manjšega povpraševanja po izdelkih, v katerih je pigment vgrajen," so zapisali v poročilo. 

Leto so končali s 176 milijoni prihodkov iz prodaje, kar je za več kot 20 odstotkov manj kot leta 2022 in tudi 12 odstotkov manj od načrta za 2023. Čisti dobiček je dosegel pet milijonov evrov in pol, kar je nekoliko manj od načrta, v katerem so predvideli 5,9 milijona evrov.

V Cinkarni pozorno spremljajo morebitne protidumpinške ukrepe EU, saj vodijo postopek glede kitajskih proizvajalcev titanovega dioksida. Več o tem postopku se bo vedelo proti koncu leta. "Glede dobička v letu 2023 bodo predlagali delničarjem, da se dobiček za dividende ne deli, ker bi morali v tem primeru državno pomoč vračali," je dejal Filip Koželnik, član uprave celjske cinkarne. Aprila bo skupščina delničarjev, na kateri bodo razpravljali, kako bodo razporedili dobiček. 

"Povpraševanje se v prvem četrtletju izboljšuje, predvsem zaradi obnavljanja zalog pri kupcih, pa tudi ameriški trg kaže boljše razpoloženje," je povedal Koželnik. Tam se delež prodaje veča. "Če bi tam lahko več proizvajali, bi tudi več prodali. Želimo razpršiti tveganje z novimi geografskimi območji," je pojasnil Koželnik.

Ali povsem ukinjate enoto za predelavo cinka? 

"Povsem se umikamo s tega področja, ne vidimo se več v tem segmentu, ker je zelo povezano z borzno ceno cinka. Prodajni program predelave cinka združuje skupine cinkova žica, anode in zlitine. Poslovanje je manjše od doseženega v primerljivem obdobju preteklega leta za tretjino. Ker je na programu nizka dodana vrednost in slaba perspektiva, je bil ta s koncem leta ukinjen. "

Skupina Triglav: Kmalu bo znan predlog uprave glede dividende

Lansko leto je bilo za slovenski zavarovalnici, ki kotirata na borzi, težje zaradi katastrofalnih naravnih ujm. "Letos narčtujemo normalizacijo poslovanja v skladu s strategijo," je dejal član uprave Uroš Ivanc. Čisti dobiček skupine je obsegal 16,3 milijona evrov, v načrtu pa je bilo med 95 in 110 milijoni evrov dobička pred obdavčitvijo. 

So lanske katastrofe enkraten dogodek ali pričakujete tudi v prihodnje večjo pogostnost naravnih ujm?

"Verjamemo, da so bili enkratni, kar se tiče pogostnosti in obsega škode. Ne bodo se ponavljali vsako leto ali celo vsakih pet let, ampak se zavedamo podnebnih sprememb in vidimo, da bo zavarovanje nekaterih tveganj dražje, nekatera pa morda celo ne bo več mogoče zavarovati. Razmere so zagotovo manj ugodne za celotno zavarovalno industrijo." 

Trgi pričakujejo znižanje obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB). Kaj menite o tem?

"Projekcije se spreminjajo, ne glede na to pa se to ponavadi pozna pri našem poslovanju dolgoročno, in ne takoj." 

Trenutno delničarjem izplačujete samo dividende, kaj pa odkup lastnih delnic? 

"Ta predlog je vedno na mizi, za zdaj se za to skupaj z delničarji še nismo dogovorili, ampak ta tema ostaja odprta, ne bomo pospravili v predlog."

Kako načrtujete, če načrtujete, vključitev umetne inteligence v delovni proces? 

"Umetno inteligenco že vključujemo, integrirana je ne samo v stiku s strankami, ampak tudi v interne procese. Enostavne procese že vodi, denimo popravlja napake, preverja določene politike. Načrtujemo, da bomo še povečali uporabo umetne inteligence."

NLB: Fiksne obrestne mere za stanovanjsko posojilo niso visoke

Skupina NLB je lani izkoristila ugodne makroekonomske pogoje in presegla milijardo evrov čistih prihodkov. Največ so k rasti prihodkov prispevali neto obrestni prihodki, ki so lani obsegali 833,3 milijona evrov in zrasli za 65 odstotkov na letni ravni. Okolje višjih obrestnih mer bankam ugaja, kljub temu pa se borijo proti inflaciji. "Ker poslujemo v inflatornem okolju, so se lani stroški povečali za skoraj desetino," je poudaril Peter Jenčič iz NLB. 

Kako višje cene nepremičnin vplivajo na stanovanjska posojila in kaj pričakujete v drugi polovici leta, ko bodo obrestne mere nižje? 

"Višje cene na nepremičninskem trgu in podražitev financiranja sta povzročila upad števila transakcij. Ne glede na to pa obrestne mere niso šle tako visoko, naše stranke lahko še vedno dobijo fiksno stanovanjsko posojilo z obrestno mero, ki zgodovinsko ni visoka."

Ni skrivnost, da si NLB želi na Hrvaško. Kakšna bo strategija, če NLB ne bo dovoljen vstop na ta trg?

"Kljub višji dividendi je taktična zmogljivost za združitve in prevzeme družbe še vedno pri štirih milijardah evrov tveganju prilagojene aktive. To pa ne pomeni, da bi prevzeli kar koli. Pri bančnih prevzemih je več vidikov. Hrvaška je strateško pomemben trg, ampak kako in pod katerimi pogoji bi lahko vstopili na ta trg, ne znam povedati."

Ali lahko poveste, kakšno je poslovanje v prvem četrtletju letos? 

"Vidimo nadaljevanje trendov iz lanskega leta, gospodinjstva imajo še vedno dovolj sredstev za poravnavanje dolga in tudi za potrošnjo. Slovensko gosodarstvo je dobro pozicionirano, ne vidimo nobenih tveganj slabih posojil."

Ali načrtujete vključitev umetne inteligence? 

"Jo že uporabljamo, in sicer tako v funkciji za olajšanje internih procesov za zaposlene kot tudi za strojno učenje." 

Sava Re: Radi bi povečali delež na srbskem trgu

Čeprav je bilo leto 2023 težko, se je za Savo Re končalo dobičkonosno. Kljub škodi, ki jo je povzročila poletna ujma, so presegli načrte, čisti dobiček je bil večji za skoraj 38 odstotkov. Rezultat pred pozavarovanjem je bil za 31 milijonov evrov nižji kot v predhodnem letu, kar je odraz velikega obsega škodnih dogodkov, pozavarovalna zaščita pa je vpliv teh škod na zavarovalni rezultat znatno omilila.

Dividenda politika določa, da delničarjem namenijo med 35 in 45 odstotkov dobička. "Predlog dividende za lani bo objavljen 5. aprila, skupaj z letnim poročilom," je povedala članica uprave Polona Pirš Zupančič. Skupščina delničarjev bo 27. maja. 

Za letos napovedujejo, da bo obseg poslovanja zrasel za pet odstotkov, donosnost kapitala pri 10,5 odstotka, čisti dobiček pa okoli 70 milijonov evrov. 

Kako komentirate solventnost skupine? 

Skupina je dobro kapitalizirana, saj je njen solventnostni količnik ocenjen v razponu med 182  in 188 odstotkov. Tako je znatno višji od regulatorno zahtevanih 100 odstotkov, dobro pa je kapitalizirana tudi v skladu z notranjimi merili, ki predvidevajo optimalno raven solventnostnega količnika med 170 in 210 odstotkov. 

Ali razmišljate o kakšnih morebitnih prevzemih? 

Kot določeno v strategiji, bi radi okrepili položaj v regiji, kjer smo že prisotni. Še posebej bi radi povečali svoj položaj na srbskem trgu. 

Preostale družbe prve kotacije Ljubljanske borze na dogodku niso sodelovale.