Skupina Krka je lani ustvarila prihodke od prodaje v vrednosti milijarde 806,4 milijona evrov, kar je 88,9 milijona evrov oziroma pet odstotkov več kot v letu 2022, kaže predhodna nerevidirana ocena poslovanja. Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA) je presegel pol milijarde evrov, njegov delež v prodaji pa znaša 27,8 odstotka. Čisti dobiček znaša 311,2 milijona evrov, kar je zaradi tečajnih razlik 14 odstotkov manj kot v letu 2022.
"S temi rezultati smo presegli zastavljene načrte," je poudaril predsednik uprave in generalni direktor družbe Jože Colarič. Lani so tako dosegli rekordno prodajo, rast prodaje pa na večini prodajnih trgov. "Po ocenah smo kljub inflacijskim pritiskom zabeležili do zdaj največji dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 397,6 milijona evrov, štiri odstotke večji kot lani," je dejal Colarič.
'Rubelj nas razvedri vsako leto, bodisi v minus bodisi v plus'
Po prodaji največja regija je bila s 594 milijoni evrov in 33-odstotnim deležem Vzhodna Evropa. V Ruski federaciji so prodali za 346,8 milijona evrov izdelkov, kar je 10 odstotkov manj kot v letu 2022. Prodaja, izražena v rubljih, je bila 15 odstotkov večja kot v letu 2022, količinska rast pa je bila 7-odstotna. Razlika med evrskim in rubeljskim prodajnim indeksom je posledica precejšnje depreciacije rublja.
Preberi še
Kaj v letu 2024 pričakujejo borzni prvokategorniki
Prečesali smo napovedi slovenskih bluechipov.
09.01.2024
Plače v borznih družbah: Le Krkin Colarič z večjim variabilnim delom od fiksnega
Preverili smo, kakšna so razmerja med fiksnim in variabilnim delom plače predsednikov uprav borznih družb indeksa SBI TOP.
13.12.2023
"Ruski rubelj nas razvedri praktično vsako leto, bodisi v minus bodis v plus. V letu 2022 je bil izrazit plus, lani pa je bil vpliv neugoden. Največji padec se je zgodil že v začetku leta, nato pa se je negativni trend nadaljeval, vrednost rublja se je lani znižala za dobrih 21 odstotkov," je pojasnil Colarič.
Rublja od konca februarja 2021 ni možno ščititi, je dejal Colarič, zato se lotevajo naravnega ščitenja. "V rubljih kupujemo repromaterial, surovine, tudi plače so v rubljih, ščitenje tečaja rublja z izvedenimi finančnimi instrumenti pa trenutno ni mogoče," je povedal predsednik uprave. Z ostalimi valutami je bila po njegovih besedah situacija ugodna, predvsem s poljskim zlotom.
Rast so beležili tudi na večini ostalih trgov v regiji razen v Ukrajini in Turkmenistanu. V Ukrajini so prodali za 83,4 milijona evrov izdelkov, kar je 12 odstotkov manj kot v letu 2022. "Gre za učinek zmanjšanja števila prebivalstva," pojasnjuje Colarič.
Sledila je regija Srednja Evropa, ki jo sestavljajo države višegrajske skupine in pribaltske države, s prodajo v vrednosti 397,1 milijona evrov in 22,1-odstotnim deležem. V Sloveniji so prodali za 113,8 milijona evrov izdelkov in storitev, kar predstavlja 6,3-odstotni delež prodaje skupine Krka. Rast je bila lani 10-odstotna. "Lani so slovenske fizične osebe povečale delež v lastništvu podjetja," dodaja Colarič.
'Vprašanje, če lahko dvignemo cene'
"Inflacija povzroča pritisk na plače na vseh trgih, pa tudi na cene surovin, repromateriala in embalažni material. Vprašanje, če lahko dvignemo cene," je pojasnil predsednik uprave. Po njegovih besedah se jih da prilagoditi predvsem v manjših državah, na večini trgov pa so regulirane oziroma imajo močno konkurenco, predvsem iz Indije in Kitajske. "Povečujemo produktivnost, s tem koristimo dobrobiti ekonomije obsega in imamo boljše rezultate," je dejal Colarič.
Kaj pa lahko pričakujejo delničarji? Lani so za dividende namenili 56 odstotkov dobička. "O dividendi ne smem povedati nič, imamo pa jasno zapisano v strategiji, da gre najmanj 50 odstotkov dobička za dividende, o tem bo odločala skupščina," je bil kratek Colarič.
Krkini delničarji so lani prejeli dividendo v višini 6,60 evra na delnico, kar je 17 odstotkov več kot v letu pred tem in na letni ravni pomeni šestodstotno dividendno donosnost ob upoštevanju tečaja delnice konec leta 2023. Delnica Krka je od začetka leta pridobila šest odstotkov vrednosti.
Presežke denarnih sredstev Krka plasira v dolžniške vrednotne papirje. "V glavnem v obveznice zahodnih evropskih držav, ki trenutno prinašajo lepe donose in so takoj vnovčljivi, kar je pomembno, v primeru da bi prišlo do preobrata na trgu," je dejal Colarič.
V Novem mestu kupili več nepremičnin, skupaj za 23 hektarjev
Ob tem pa je v teku veliko naložb. Lani je bila vrednost naložb v skupini Krka 131,2 milijona evrov, od tega 111,8 milijona evrov v obvladujoči družbi. V Novem mestu so na območju obrtne cone Cikava kupili več nepremičnin za dolgoročni razvoj v skupni velikosti 23 hektarjev. "Imamo željo, da bi to bila lokacija za dolgoročen razvoj, za par deset let. Za to smo se odločili, da zanamci ne bodo imeli težav z iskanjem zemlje. Prvi korak bo verjetno gradnja logističnega centra," je pojasnil Colarič.
V Krškem so na podlagi projektne dokumentacije in presoje vplivov na okolje pridobili integralno gradbeno dovoljenje za gradnjo Sinteze 2, Kemijsko-analitskega centra, skladišča tekočih surovin in čistilne naprave. Dovoljenje še ni pravnomočno. Naložba, ki je v skladu s strategijo vertikalne integracije od razvoja izdelka do njegove proizvodnje, je ocenjena na 163 milijonov evrov. "Konec leta 2023 smo začeli pripravljalna dela za gradnjo tehnično in tehnološko napredne čistilne naprave," je dodal prvi mož Krke.
Ob tem je Krka z indijskim podjetjem Laurus labs dosegla dogovor glede ustanovitve skupnega podjetja z imenom Krka Pharma v indijskem mestu Hyberbad, so sporočili iz novomeškega farmacevta.
Poslovanje v 2024 na ravni lanskega?
Skupina Krka je ob oceni poslovanja za lansko leto objavila tudi napoved poslovanja za 2024. Načrtujejo prodajo izdelkov in storitev v višini milijarde 850 milijonov evrov, kar je zgolj 50 milijonov več, kot so dosegli lani. Tudi čisti dobiček je načrtovan na ravni lanskoletnega, in sicer v višini dobrih 310 milijonov evrov.
Za naložbe, ki bodo namenjene predvsem povečanju in posodobitvi proizvodnih zmogljivosti in infrastrukture, bodo namenili dobrih 150 milijonov evrov. Hkrati načrtujejo, da se bo število zaposlenih v Sloveniji in tujini skupaj povečalo za tri odstotke.