Dan po odločitvi ameriške centralne banke Fed, da bo obrestne mere dvignila za dodatnih 50 bazičnih točk, so delniški trgi strmo upadli. Če so še v sredo vlagatelji zaupali monetarni politki, pa so čez noč postali bolj zaskrbljeni, saj pri Fedu opozarjajo na možnost novih dvigov obrestne mere. Prav zato največ dvomov med vlagatelji sproža dilema, ali bodo centralne banke uspele zmagati v boju z inflacijo, ob tem pa ne bodo sprožile gospodarske recesije.
Na Wall Streetu vse v rdečem
V enem najslabših trgovalnih dni po letu 2020 so tako strmoglavili delniški trgi na obeh straneh Atlantika, upadle pa so tudi vrednosti kriptovalut. Največji ameriški borzni indeks S & P 500 je izgubil 3,6 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq 100 največjih podjetij pa je upadel za dobrih pet odstotkov, kar je največ od septembra 2020. Tudi industrijski indeks Dow Jones je dan končal v rdečih številkah, saj je izgubil dobre tri odstotke. Tržna kapitalizacija se je zmanjšala kar 95 odstotkom vseh podjetij, ki so vključena v največji ameriški borzni indeks.
K upadu tehnološkega indeksa Nasdaq so najbolj prispevale delnice tehnoloških velikanov. Delnice Meta Platforms (nekdanji Facebook) in Amazona so upadle za okrog sedem odstotkov, medtem ko je vrednost delnic Microsofta upadla za 4,4 odstotka. Pocenile so se tudi delnice Appla, in sicer za skoraj pet odstotkov, tudi delnice Salesforca za 7,1 odstotka.
Po za vlagatelje razočarajočih četrtletnih poročilih so močno upadle tudi delnice podjetij s spletno prodajo. Podjetji Etsy in eBay sta izgubila 16,8 oziroma 11,7 odstotka, delnice Shopify pa so cenejše za skoraj 15 odstotkov.
Delniški trgi ostajajo izjemno nihajni
Razprodaja na delniških trgih je sledila sredinemu visokemu dvigu indeksov. Vsi trije glavni ameriški indeksi so namreč pridobili okrog tri odstotke, preden je ameriški Fed sporočil svojo odločitev glede obrestnih mer. V letošnjem letu je tako S & P 500 izgubil več kot desetino vrednosti, medtem ko je Nasdaq 100 zabeležil izgubo v višini 18 odstotkov.
Kot je za Bloomberg dejala Fiona Cincotta, analitičarka pri družbi City Index, je visoka rast delniških trgov na dan, ko Fed napove dvig obrestnih mer, izjemno redka. Prav zato so trgi dan za tem ponovno ocenili stanje in korigirali svoje naložbene odločitve.
V rdečem tudi evropske borze
Tudi vlagatelji na evropskih delniški trgih so odločitev Feda ocenili kot negativen signal za gospodarstvo. Vseevropski borzni indeks Stoxx 600 je upadel za odstotek, skoraj vsi sektorji indeksa pa so zdrsnili v negativno območje. Pridobil je le energetski sektor, in sicer so se delnice naftnih podjetij povečale za 0,7 odstotka.
Indeks Stoxx 600, ki velja za merilo uspešnosti evropskih borznih podjetij, je v četrtek dosegel najnižjo vrednost v zadnjih sedmih tednih, saj vlagatelje skrbijo vse višja inflacija, upočasnitev gospodarske rasti in posledice vojne v Ukrajini.
V Evropi velika negotovost glede gospodarskih obetov
Vlagatelji so pozorni tudi na objave o poslovanju podjetij v prvem četrtletju, da bi lahko ocenili, kako se spopadajo z naraščajočimi vhodnimi stroški in motnjami v dobavnih verigah.
Član Evropske centralne banke (ECB) in guverner finske banke Olli Rehn je za CNBC povedal, da je pretrese na trgu mogoče pripisati »presežni negotovosti« glede gospodarskih obetov. "V Evropi se s tem soočamo predvsem zaradi same bližine in predvsem zaradi pretirane energetske odvisnosti od ruskih fosilnih goriv," je dejal.
»Kar zadeva evropsko gospodarstvo, smo zaradi pretirane odvisnosti od ruskih energentov že znižali napovedi rasti. Po drugi strani pa evropsko gospodarstvo še vedno raste, okrevanje je v teku, zaposlenost se tudi izboljšuje,« je poudaril Rehn. Na naslednjem srečanju ECB bo pozval k dvigu obrestne mere za 25 bazičnih točk, s čimer naj bi preprečili, da bi se inflacijska pričakovanja »dolgoročno zasidrala«.