Evropska centralna banka je sprejela vrsto ukrepov in podnebne spremembe vključila v operacije denarne politike. To pomeni, da bo ECB upoštevala podnebne cilje pri nakupih podjetniških obveznic, sistemu zavarovanja terjatev ter zahtevah po razkritjih in upravljanju tveganj.
Ukrepi so usmerjeni v zmanjševanje finančnega tveganja v bilanci stanja evrosistema, ki je povezano s podnebnimi spremembami, in podporo prehoda na t. i. zeleno gospodarstvo, je ECB pojasnila v sporočilu za javnost na svoji spletni strani.
Vsi ukrepi bodo del rednega pregleda, v okviru katerega bo ECB preverjala, ali ustrezajo svojemu namenu ter ali so v skladu s cilji pariškega podnebnega sporazuma in cilji EU o podnebni nevtralnosti.
Preberi še

Sloveniji več sto milijonov evrov za okoljske projekte
Slovenija bo upravičena do več sto milijonov sredstev iz programa Pripravljeni na 55 modernizacijskega sklada.
29.06.2022

"S temi sklepi prevajamo svojo zavezo, da bomo prispevali k boju proti podnebnim spremembam, v dejanske ukrepe," je dejala predsednica ECB Christine Lagarde. "V okviru svojega mandata sprejemamo nadaljnje konkretne ukrepe za vključevanje podnebnih sprememb v operacije denarne politike. In ko se bo naša podnebna agenda s časom spreminjala, bomo sprejeli nove ukrepe, da bi svoje dejavnosti usklajevali s cilji pariškega sporazuma."
Kateri ukrepi so bili sprejeti?
Imetja podjetniških obveznic: Cilj evrosistema je postopno razogljičiti imetja podjetniških obveznic v skladu s cilji pariškega podnebnega dogovora. V ta namen bo s ponovnim investiranjem velikih unovčenj, ki se pričakujejo v prihodnjih letih, ta imetja nagnil v korist izdajateljev z boljšimi podnebnimi rezultati. Njihova podnebna uspešnost se bo merila z manjšimi izpusti toplogrednih plinov, ambicioznejšimi cilji glede zmanjševanja izpustov ogljika in boljšim razkrivanjem podnebnih tveganj. ECB pričakuje, da bo ukrep začel veljati oktobra 2022. Nadaljnje podrobnosti bodo objavljene pred tem. ECB bo v prvem četrtletju leta 2023 začela redno objavljati podnebne informacije o imetjih podjetniških obveznic.Vsekakor bodo obseg nakupov podjetniških obveznic še naprej narekovali izključno dejavniki denarne politike in njihova vloga pri doseganju inflacijskega cilja ECB.
Sistem zavarovanja terjatev: Evrosistem bo omejil delež vrednostnih papirjev izdajateljev z velikim ogljičnim odtisom, ki jih vsaka nasprotna stranka lahko zastavi kot zavarovanje v kreditnih operacijah evrosistema. Namen novega režima omejitev je zmanjšati podnebna finančna tveganja v kreditnih operacijah evrosistema. Ukrep bo predvidoma začel veljati pred koncem leta 2024, če bodo izpolnjeni potrebni tehnični predpogoji. V spodbudo bankam in drugim nasprotnim strankam, da se pripravijo čim prej, bo evrosistem pred dejansko uvedbo večkrat preizkusil delovanje režima omejitev.
Podnebne zahteve za razkritja o zavarovanju: Evrosistem bo kot zavarovanje v svojih kreditnih operacijah sprejemal samo tržne vrednostne papirje in bančna posojila, ki so jih izdale družbe oziroma dolžniki, ki izpolnjujejo zahteve iz direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD). Ker implementacija direktive zamuja, se bodo nova merila primernosti predvidoma začela uporabljati leta 2026. Zahteva se bo uporabljala za vsa podjetja, za katera velja direktiva CSRD. Pomagala bo izboljšati razkritja in kakovost podatkov, ki bodo na voljo za finančne institucije, vlagatelje in civilno družbo.
Ocenjevanje in upravljanje tveganj: Evrosistem bo še dodatno izboljšal orodja in zmogljivosti za ocenjevanje tveganj, da bi lahko bolje upošteval podnebna tveganja. Analiza ECB je na primer pokazala, da kljub napredku, ki so ga bonitetne agencije že dosegle, sedanji standardi za razkritja še niso zadovoljivi. Za boljše zunanje ocenjevanje podnebnih tveganj bo evrosistem spodbujal bonitetne agencije, naj bodo bolj transparentne glede tega, kako v bonitetnih ocenah upoštevajo podnebna tveganja, in naj oblikujejo ambicioznejše zahteve za razkritja o podnebnih tveganjih. Evrosistem pri tem vprašanju tesno sodeluje s pristojnimi organi.
Bloomberg
Svoj delež morajo prispevati podjetja in vlade
Svet ECB bo v prihodnje redno preverjal vse zgoraj opisane ukrepe. Svoj delež v obvladovanju podnebnih tveganj morajo prispevati tudi podjetja in vlade s tem, da izboljšajo razkritja in izpolnijo svoje zaveze za zmanjšanje izpustov ogljika.
ECB vključuje problematiko podnebnih sprememb tudi na druga področja svojega dela poleg denarne politike, kot so bančni nadzor, finančna stabilnost, ekonomska analiza, statistični podatki in trajnostno poslovanje.
S to zavezo želijo doseči resnične premike na tri načine: z upravljanjem in zmanjševanjem finančnega tveganja, ki izhaja iz podnebnih sprememb, in ocenjevanjem njegovih gospodarskih posledic, s spodbujanjem trajnostnega financiranja za podporo urejenemu prehodu v nizkoogljično gospodarstvo ter z izmenjavo znanja in izkušenj, da bi spodbudili širše spremembe v ekonomskem ravnanju.