Višanje obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) se bliža koncu. Kljub dolgo pričakovanemu koncu dvigov so vlagatelji zaskrbljeni. V Fedu so nakazali, da so tik pred zaustavitvijo nadaljnjega povečevanja stroškov izposojanja. Mnogi vlagatelji so na to komaj čakali po najvišjih dvigih po 80. letih prejšnjega stoletja, ko je Fed vodil Paul Volker.
Vlagatelje zdaj skrbi, da učinkov višanja obrestnih mer še niso videli in bi ti lahko udarili po ameriškem gospodarstvu. Nadaljnjemu vlaganju v delnice niso naklonjeni tudi zaradi bančne krize, šibkejših obetov in grožnje recesije, piše Reuters.
Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 je sredin trgovalni dan zaključil pri 3.936,97 točke. To je 65,9 točke oziroma 1,65 odstotka nižje od izhodišča. Industrijski indeks Dow Jones je včeraj izgubil 530,49 točke, kar je 1,63 odstotka, in upadel na 32.030,11 točke. Tehnološki indeks Nasdaq je izgubil 190,15 točke oziroma 1,60 odstotka in dan sklenil pri 11.669,69 točke.
Azijske borze kljubujejo ameriškemu pesimizmu. Hongkonški indeks Hang Seng je zrasel za 372,45 točke, na 19.963,88 točke. Južnokorejski indeks Kospi je zrasel za 0,31 odstotka (7,52 točke), na 2.424,48 točke. Kitajski borzni indeks Shanghai SE composite je pridobil 0,64 odstotka. Dan je zaključil 20,90 točke nad izhodiščem, pri 3.286,65 točke. Japonske borze so dan zaključile v rdečem. Japonski indeks Topix je upadel za 0,34 odstotka, to je za 5,23 točke, na 1.518,72 točke. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je izgubil 0,17 odstotka (47 točk) in zdrsnil na 27.4190,61 točke.
Nafta se je pocenila, ker vlagatelji ocenjujejo obete po novem dvigu obrestnih mer ter po mešanih podatkih o ponudbi in povpraševanju v Združenih državah Amerike (ZDA). Majske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so upadle za 0,76 odstotka, na 76,11 dolarja. Zahodnoteksaška nafta WTI je izgubila 0,61 odstotka in upadla na 70,29 dolarja za sod. Nafta beleži največji upad v prvem četrtletju od leta 2020, ki je povpraševanje zmanjšala pandemija.
Nižje cene so povzročili skrb pred recesijo v ZDA, močni ruski tokovi, ki kljubujejo sankcijam, in bančni pretres, piše Bloomberg. Na drugi strani kitajsko okrevanje veča povpraševanje po nafti. Zaloge surove nafte v ZDA so se povečale na najvišjo raven od maja 2021.
Zlato se je podražilo za 0,52 odstotka, na 1.980,43 dolarja za 31,1-gramsko unčo. Kriptovaluta bitcoin je v zadnjih 24 urah izgubila 1,5 odstotka vrednosti in se giblje pri 27.700 dolarjih.
.webp){kind=icon}
