Včerajšnje trgovanje na ameriških borzah ni prineslo večjih pridobitev za osrednje indekse, saj je nastop prvega moža ameriške centralne banke (Federal Reserve) Jeroma Powella pred kongresom vlagateljem dal slutiti, da se monetarno zaostrovanje nadaljuje. Azijske borze so današnje trgovanje otvorile mešano.
Osrednji ameriški indeks S&P 500 je včeraj pridobil 0,14 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 0,40 odstotka. Dow Jones je upadel za 0,18 odstotka.
Powell je v torek in sredo na zaslišanju pred odbori ameriškega kongresa dejal, da odločitev o višini naslednjega dviga obrestnih mer še ni znana, saj centralni bankirji še pričakujejo zadnje podatke o brezposelnosti in inflaciji v državi. Sodeč po zadnjem poročilu, je trg dela v državi še vedno razgret. Obenem pa je verjetno, da se bodo ob vztrajni inflaciji obrestne mere dvignile višje, kot je bilo sprva pričakovano, je še dejal Powell.
Bloomberg
Vlagatelji na obvezniških trgih stavijo na verjetnost recesije v Združenih državah Amerike (ZDA), saj v svoje stave vračunavajo dvige obrestnih mer v skupni višini ene odstotne točke na naslednjih štirih zasedanjih Feda. Donosnost na desetletno ameriško obveznico je tik pod štirimi odstotki, krivulja donosnosti pa se je obrnila bolj kot kadar koli od zgodnjih 80. let, saj donosnost na dveletne obveznice presega donosnost desetletnih obveznic za več kot odstotno točko. Tudi nemške dveletne obveznice so v sredo dosegle najvišjo raven od leta 2008.
Inflacija čez lužo znaša 5,5 odstotka, analitiki pri Citigroup in Goldman Sachs pa na marčevskem zasedanju pričakujejo dvig za 50 bazičnih točk in končno raven ključne obrestne mere Feda v razponu od 5,5 do 5,75 odstotka. To bi pomenilo nov pospešek za monetarno zategovanje, saj so na zadnjem zasedanju bankirji Feda obrestne mere dvignili za 25 bazičnih točk. Ekonomisti pri Fedu so še v decembru napovedovali, da bodo obrestne mere vrh dosegle pri 5,1 odstotka.
Medtem je današnje trgovanje na azijskih borzah mešano. Osrednji japonski indeks Nikkei 225 je okrog 7. ure pridobil dobrega pol odstotka, tik nad izhodiščem (0,18 odstotka) se nahaja tudi hongkonški indeks Hang Seng. Medtem je kitajski Shanghai Composite izgubil okrog četrt odstotka.
Surova nafta se je zaradi pričakovanih dvigov obrestnih mer v ZDA pocenila. Zahodnoteksaška nafta WTI je od torka, ko je Powell prvič stopil pred kongres, izgubila okrog 4,7 odsototka, severnomorska nafta brent pa 4,05 odstotka vrednosti. Cena za 159-litrski sod nafte WTI znaša 76 dolarjev, nafta brent se prodaja po ceni 82 dolarjev za sodček.
Tudi kriptovalute so se negativno odzvale na Powellov nastop. Največja kriptovaluta po tržni kapitalizaciji bitcoin je od torka izgubila 3,5 odstotka, cena za digitalni kovanec se giblje nad ravnjo 21.700 dolarjev. Od začetka leta je sicer bitcoin kljub nedavnim upadom pridobil 31 odstotkov vrednosti.
.webp){kind=icon}
