Borzni pregled: Nafta brent spet pod 80 dolarji, borze v zelenem

Toplo vreme potiska cene energentov navzdol, čeprav vseeno vztrajajo nad dolgoletnim povprečjem. Vlagatelji na delniških borzah so v novo leto vstopili opitimistični, topijo pa se donosnosti državnih obveznic in moč ameriškega dolarja. Pripravili smo pregled sredinega dogajanja na finančnih trgih.

Energenti cenejši zaradi toplega zimskega vremena

Toplo zimsko vreme in polna skladišča pritiskajo na cene energentov. Cena zemeljskega plina na nizozemskem vozlišču TTF z enomesečnim rokom dobave je upadla za skoraj štiri odstotke, na 69,25 evra za megavatno uro. Posledično se je pocenila tudi elektrika. Za megavatno uro z enomesečnim rokom dobave je na nemški borzi treba odšteti 171,5 evra, kar je najmanj od lanskega februarja.

Za sodček surove nafte brent je ponovno treba odšteti manj kot 80 dolarjev. V sredo je cena upadla za dobre tri odstotke, na 79,34 dolarja za 159-litrski sodček.

Kitajske delnice z rastjo, sledijo tudi evropske

Kitajske borze so v sredo trgovale v zelenem. Šanghajski SHCOMP je zrasel za 0,23 odstotka, honkgkonški Hang Seng pa je poskočil za 3,22 odstotka. Kitajski regulatorji so podjetju Alibaba odobrili začetek zbiranja dodatnih 1,5 milijarde dolarjev kapitala, ki ga bodo vložili v oddelek za potrošniška posojila – delnica tehnološkega podjetja je poskočila za skoraj devet odstotkov. Kitajska vlada se je odločila, da bo s finančnimi injekcijami pomagala nepremičninskim velikanom pri zagotavljanju likvidnosti, kar poleg kovidnih odprtij žene optimizem vlagateljev glede kitajskih delnic.

Japonski Nikkei 225 je od sredine decembra v prostem padu (–8,4 odstotka), samo v sredo je izgubil 1,45 odstotka. Južnokorejski KOSPI je zrasel za 1,68 odstotka.

V zelenem so tudi evropski borzni indeksi. Stoxx Europe 600 je po polovici sredinega trgovanja 1,18 odstotka, Eurostoxx 50 1,82 odstotka nad izhodiščem. Vzdušje med vlagatelji je izboljšala novica o inflaciji v Franciji, ki je bila nižja od pričakovanj, četudi zavoljo vladnih ukrepov za boj proti energetski draginji. Francoski CAC 40 je v prvih urah sredinega trgovanja pridobil 1,72 odstotka, nemški DAX pa 1,57 odstotka. Vlagatelje veselijo tudi odpiranje Kitajske in nižje cene energentov.

Donosnosti na državne obveznice upadajo, njihova cena pa raste

Medtem na Zahodu upadajo donosnosti na desetletne državne obveznice, v Evropi od deset do 17 bazičnih točk, v Združenih državah Amerike (ZDA) za dobrih šest bazičnih točk, na 3,677 odstotka. Donosnost italijanske obveznice je upadla za 17,4 bazične točke, na 4,307 odstotka. Nemška državna obveznica nosi donos v višini 2,266 odstotka, kar je 11,5 bazične točke nižje na dnevni ravni. Zahtevana donosnost za desetletno slovensko državno obveznico znaša 3,491 odstotka, pred novim letom pa je znašala že 3,74 odstotka.

V sredo rastejo tudi vrednosti desetletnih državnih obveznic evropskih držav, v povprečju za okoli odstotek.

Dolar izgublja proti ostalim valutam

V sredo se je ošibil ameriški dolar, v primerjavi s katerim so zrasli tako evro in britanski funt kot japonski jen. Evro je pridobil 0,55 odstotka in je vreden 1,0604 dolarja. Bloomberg poroča, da bi lahko glavni poraženec rasti japonskega jena v letošnjem letu postal prav britanski funt. Bitcoin je medtem pridobil odstotek – digitalna valuta je vredna dobrih 16.800 dolarjev.