Oktobra najvišja neto vplačila v obvezniške sklade v dveh letih

Kljub napovedim o gospodarskem ohlajanju, še vedno visoki inflaciji in grožnjam o višjih stroških ogrevanja se vplačila v vzajemne sklade še ne zmanjšujejo občutno. V oktobru je bilo namreč več kot 16 milijonov evrov neto vplačil, kar je sicer pet milijonov manj kot septembra. Skoraj vsa vplačila so bila izvedena v delniške vzajemne sklade.

Po slabšem juniju, ko je bilo neto vplačil nekoliko manj kot pet milijonov evrov, so se vplačila z julijem močno povišala in presegla 23 milijonov. V avgustu so spet presegla 20 milijonov evrov, septembra pa poskočila na 21 milijonov evrov, kažejo zadnji podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

V prvih desetih mesecih letošnjega leta je bilo v slovenskih vzajemnih skladih 183,36 milijona evrov neto vplačil, kar je skoraj polovico manj kot v enakem obdobju lani. Lani je bilo do novembra 341 milijonov evrov neto vplačil.

Vrednost sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih je konec septembra znašala 3,981 milijarde evrov, kar je sicer skoraj pol milijarde evrov manj kot ob koncu lanskega leta, ko je bil dosežen rekord. K znižanju vrednosti sredstev so prispevale korekcije na svetovnih delniških trgih, ki vplivajo predvsem na delniške vzajemne sklade. Ti predstavljajo 65 odstotkov vseh sredstev domačih vzajemnih skladov. 

Največji priliv sredstev v obvezniške sklade v dveh letih

V delniške vzajemne sklade je bilo oktobra izvedenih za 15,5 milijona evrov neto vplačil, kar je samo polovica lanskih oktobrskih prilivov v delniške sklade. Pri mešanih skladih je oktobra prišlo do odliva sredstev v višini 3,3 milijona evrov, kar se je po junijskem odlivu zgodilo drugič letos.

Do preobrata pa je prišlo pri obvezniških skladih, ki so šest mesecev zapored beležili odliv sredstev. Oktobra je bilo namreč v obvezniške sklade vplačanih za 6,2 milijona evrov sredstev, kar je največ v zadnjih dveh letih.

Disrupcija v panogi upravljanja premoženja

V panogi upravljanja premoženja je v zadnjem času precej živahno. Sprva je za disrupcijo poskrbel Joc Pečečnik, ko je po prodaji Interblocka nakazal prevzem Primorskih skladov. Nadzornik je bil od dosedanjega lastnika Primorskih skladov – Modra linija holdinga – obveščen, da so podpisali pogodbo o prodaji stoodstotnega deleža.

Pred kratkim smo od neuradnih virov izvedeli, da Generali preverja možnost, da bi slovenska družba za upravljanje Generali Investments postala podružnica češke družbe za upravljanje Generali Investments CEE. Tega v družbi niso ne zanikali ne potrdili. Šlo naj bi za posledico reorganizacije zavarovalnice, ki je posredno tudi lastnica družb za upravljanje. 

Hkrati se dogajajo tudi kadrovske rošade, saj mesto predsednika uprave Generali Investments zapušča Luka Podlogar. Ta bo od februarja dalje prvi mož največjega domačega konkurenta NLB Skladi. V upravi družbe ostaja dolgoletni upravljavec premoženja Luka Flere.

Potem ko je Nova Ljubljanska banka (NLB) ustavila prodajo svoje družbe za upravljanje NLB Skladi, češ da zdaj ni pravi čas za prodajo dobrega premoženja, bo februarja prišlo do menjave na samem vrhu. Družbo bo zapustil dolgoletni predsednik uprave Kruno Abramovič, ki ima ta hip najdaljši staž prvega moža med predsedniki uprav slovenskih družb za upravljanje. Družbo NLB Skladi vodi vse od decembra leta 2009, torej 13 let.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar